Ustanovljena Civilna družba za pravično Slovenijo

30

deklaracija31. predstavnikov civilno družbenih gibanj je že podpisalo deklaracijo, v kateri vse Slovence in državljane pozivajo, naj pozorno spremljajo dogajanje v državi ter izostrijo kritičen odnos do nedopustnih pojavov v družbi. Boris Pleskovič, Mateja Jančar, Rok Prešeren, Mitja Štular, Mojca Perat in Jože Možina so danes predstavili široko civilno družbeno pobudo, ki bo v četrtek, 27. junija priredila zborovanje v Unionski dvorani v Ljubljani, kjer bo slavnostni govornik Boris Pahor.

Izpostavili so zlasti razkroj vrednostnega sistema, ki se med drugim razgalja tudi v katastrofalnem stanju slovenskega pravosodja. Dogodki zadnjih let in zlasti zadnjega obdobja so privedli do usodnega padca zaupanja v pravno državo in utemeljenega občutka nepravičnosti, kar vodi v anarhijo in erozijo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

»To, da smo se znašli v razvojni slepi ulici, sili v povezovanje vse ljudi dobre volje. Gre za upor proti ustrahovanju ter zaščito civilizacijskih vrednot, ki so nujen pogoj za obstoj slovenskega naroda in sožitje vseh državljanov. Ne sme biti izgovorov, vsak mora v imenu prihodnosti prispevati tisto kar lahko«, so še zapisali v deklaraciji.

Iz deklaracije Civilne družbe za pravično Slovenijo:

»Poskusi oživljanja socializma, jugonostalgija ter razmah protievropskih čustev kažejo na neuspešnost procesa tranzicije in opominjajo na nevarnost zdrsa v mehki totalitarizem. Pomladni ideali o Sloveniji kot parlamentarni demokraciji in svobodnem tržnem gospodarstvu, utemeljeni na vladavini prava, se niso uresničili.«

»Izpostavljamo zlasti razkroj vrednostnega sistema, ki se med drugim razgalja tudi v katastrofalnem stanju slovenskega pravosodja. Dogodki zadnjih let in zlasti zadnjega obdobja so privedli do usodnega padca zaupanja v pravno državo in  utemeljenega občutka nepravičnosti, kar vodi v anarhijo in erozijo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«

 

Celotno besedilo:

“Civilno družbene organizacije in gibanja, ki predstavljamo širok spekter slovenske družbe, ugotavljamo, da so razmere v naši domovini dramatične. Slovenija je čedalje bolj talec centrov moči, ki jim je več za preživetje svojih skupin in lobijev kot za blaginjo vseh državljank in državljanov, zdravo gospodarstvo in bančništvo, stabilno socialno varnost, pošteno in pravično pravosodje, profesionalne medije, učinkovito in dostopno zdravstvo, pozitivno družinsko politiko, kvalitetno izobraževanje ter trajni razvoj države za vse generacije.

Slovenci smo v zadnjega četrt stoletja stopili na pot v svobodno demokratično družbo in doživeli veliko mednarodno priznanje, ko smo kot prva slovanska država predsedovali Evropski uniji.  A žal se svobodna demokratična družba, pravičnost in enake možnosti za vse v državi niso uveljavile. Vladajoča nomenklatura, ki nas je v prejšnji državi pripeljala v bankrot, je po osamosvojitvi brutalno uveljavila svoj vpliv v vseh sferah družbe. Slovensko državo si je razdelila v interesna področja, sedaj pa jo izčrpava na škodo slovenskega naroda tako v domovini kot v zamejstvu in izseljenstvu. Poizkusi oživljanja socializma, jugonostalgija ter razmah protievropskih čustev kažejo na neuspešnost procesa tranzicije in opominjajo na nevarnost zdrsa v mehki totalitarizem. Pomladni ideali o Sloveniji kot parlamentarni demokraciji in svobodnem tržnem gospodarstvu, utemeljeni na vladavini prava, se niso uresničili.

Izpostavljamo zlasti razkroj vrednostnega sistema, ki se med drugim razgalja tudi v katastrofalnem stanju slovenskega pravosodja. Dogodki zadnjih let in zlasti zadnjega obdobja so privedli do usodnega padca zaupanja v pravno državo in utemeljenega občutka nepravičnosti, kar vodi v anarhijo in erozijo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V Civilni družbi ocenjujemo, da so zaradi slabega delovanja pravosodja resno ogroženi temelji slovenske državne skupnosti. Pravosodje je, z redkimi izjemami, v največji meri odgovorno za nesankcioniranje velikih gospodarskih oškodovanj. Posledice so socialne krivice, blokiran je razvoj države, mladi so brez služb in oropani prihodnosti. Državljani vedno znova plačujemo posledice katastrofalnega upravljanja državnih podjetij, bank in ustanov, za kar nihče ne odgovarja. Priča smo primerom politične instrumentalizacije pravosodja, sodbam v imenu ljudstva brez ustreznih dokazov, a na drugi strani popolni pasivnosti pravosodja glede obsodb najhujših zločinov v zgodovini Slovencev ter izbruhov nestrpnosti do verujočih in drugače  mislečih. Vse to povzroča razraščanje moralnega relativizma, v katerem je enim dovoljeno vse, večina pa je prepuščena čedalje bolj grobim posegom te ali one veje oblasti.

Slovenija tone v brezperspektivnosti negativne kadrovske selekcije, v kateri mlajša in srednja generacija izgubljata upanje in možnost ustvarjalnega prispevka k pozitivnemu razvoju družbe. Priče smo novi emigraciji visoko izobraženih mladih ljudi. Z neverjetno lahkoto se zatira kvaliteta v zameno za poslušnost in vodljivost, vse z namenom ohranjanja obstoječih monopolnih centrov moči, ki v marsičem delujejo kot kriminalne združbe. Večina medijev ne opravlja vloge kritičnega analitika, ki bi anomalijam v družbi nastavil nepristransko ogledalo, pač pa jih s svojo servilnostjo omogočajo in dopuščajo ali pa so celo kreatorji afer, s katerimi usmerjajo pozornost od bistvenih problemov k navideznim.

Podpisniki deklaracije vabimo vse Slovence in državljane, naj pozorno spremljajo dogajanje v državi ter izostrijo kritičen odnos do takšnih nedopustnih ravnanj v družbi. Živimo v času najhujše moralne, politične, gospodarske in finančne krize po osamosvojitvi, znašli smo se v razvojni slepi ulici. To nas sili v povezovanje vseh ljudi dobre volje. Gre za upor proti ustrahovanju ter zaščito civilizacijskih vrednot, ki so nujen pogoj za obstoj slovenskega naroda in sožitje vseh državljanov. Ne sme biti izgovorov, vsak mora v imenu prihodnosti narediti tisto, kar lahko!”

Zavod za oživitev civilne družbe
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok
Društvo Gallus Barholomaeus
Društvo katoliških pedagogov Slovenije
Družinska pobuda
Družinski center Betanija
Evropska Slovenija
Frančiškova mladina Slovenije
Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka
Inštitut dr. Jožeta Pučnika
Inštitut Nove revije
Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Katoliška karizmatična prenova Slovenije
Katoliško študentsko gibanje Sinaj
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov
Marijino delo – Gibanje Fokolarov
Prebudimo Slovenijo
Rafaelova družba
Slovenski gorniški klub Skala
Slovenski katoliški izobraženci
Slovenski odbor za NATO
Slovensko biblično gibanje
Zavod za družino in kulturo življenja KUL.si
Zbor za republiko
Zbor za vrednote
Združeni ob Lipi sprave
Združenje animatorjev Oratorija
Združenje slovenskih katoliških zdravnikov
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zveza sindikatov upokojencev

30 KOMENTARJI

  1. Končno!!!

    Končno se je prebudila naša vest in pozitivna samozavest!!!

    Končno imamo trden temelj in civilizacijsko usmeritev za našo duhovno rast!!!

    Bodite čutni in vztrajni!!!

    • Ma ne vem. Jaz tem ljudem čedalje manj zaupam. Kaže da gre spet za en poskus mobilizacije desnih proti levim. Čedalje bolj dvomim, da gre nekaterim ljudem za resnico.

      • Mobilizacija je nujno potrebna.

        Mobilizacija za pravično Slovenijo!
        ne proti levim, ne proti desnim, pač pa za PRAVICO.

        • Potem pa dokažite, da gre za resnico in pravico! Pogovarjajte se z argumenti, ne s čustvenimi odzivi, posploševanjem in pretiravanjem! Pa dokažite, da s svojim delovanjem ne boste razkurili polovice naroda!

          • Dragi j,

            kot politična skupnost smo si v svoj temeljni akt napisali, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja in svobode združevanja in še nekaj pravic in vrednost se na istem mestu najde. Povsem naravno je, da ljudje ne mislimo enako, da za doseganje osebne sreče in blaginje skupnosti predlagamo in po načelu večine izberemo poti, po katerih bomo hodili. To večino zmeraj znova preverjamo na volitvah.

            Če bi živela v skupnosti z daljšo demokratično brado bi združevanje vzel na znanje. Si pa izrazil “dvom”, čeprav si v resnici izrekel “sum”, da zgornji ne mislijo “zares”, še preden so imeli čas to “dokazati”, kot zahtevaš od njih.

            Ohranjanje ločnice “levi-desni” je v korist vseh, ki na tem temeljijo svojo hegemonijo. Ob tem gre v izgubo stvarni vložek, namreč, kaj je dobro za skupnost, kako ustvariti blaginjo, dobro življenje njenih članov.

            Pustiti ljudem svobodo, da se sami učijo iz svojih zmot je še najmanj kar lahko kot politični posamezniki naredimo. Delovati za to, da eni posamezniki s svojimi ravnanji ne škodujejo drugim je pa že problem, ki zahteva avtonomno osebnost ali aktivnega državljana.

            Za kaj se boš odločil? Želim ti vse dobro.

            Tvoj Rdečebeli

      • Spet desni proti levim?
        Mar ni glede na konkretna dogajanja v družbi ravno obratno? Na poziv stricev iz ozadja, ker so se ustrašili za stolčke svojih neupravičeno privilegiranih riti, se je pognala levica s popolno nelegitimno zlorabo oblasti in njenih instrumentov da obračun s svojimi v demokraciji mnogo bolje podkovanimi in verodostojnimi političnimi nasprotniki- z glavnimi nosilci in legitimnimi predstavniki slovenske pomladi.

        Skrajno nedopustno, moderno barbarstvo, politični montirani procesi, slovensko sodstvo pod vplivi sil, ki jim je zagovarjanje pravice sirote in vdove španska vas.

        • Jaz sem za, ampak ne za 49% proti drugim 49%. Jaz sem za 98% folka proti laži, manipulaciji in korupciji. Za resnico, vendar proti lovljenju čarovnic.

          Komu je najbolj v interesu, da se ljudje žrejo med sabo za nebistveno?

          Kako ste lahko prepričani, da udba deluje izključno z levice? Kako veste, da ni vsadila nobene strupene flaške v samo osrčje desnice?

          Ali se je papež hecal, ko je rekel, naj molimo zanj, ko poizkuša napraviti red v cerkveni kuriji?

  2. “J” po tem clanku ocividno takoj voha nevarnost desnice po zgledu Hribarajeve: ustavite desnico!
    Menda ne misli da so clovekove pravice in pravna zakonodaja nekaj relativnega, samo zato, ker nasi filozofi, ki se imajo za “boga i batino” trdijo, da ni resnice?
    Oziroma, da imajo desnicarji svoja reakcionarna pravna merila, ki so zastarela, levicarji pa da svoja napredno revolucionarna, ki bolj veljajo?
    Ta novo ustanovljena Civilna druzba gotovo mora opozarjati na zgago, ki jo delajo levicarji, povsod, kjer si lahko privoscijo, samo zato, da bi ostali na oblasti vecno. Na dobrobit drzave pa se spomnijo samo, ce jih v to prisilijo volilci. Takrat je pa lahko ze prepozno.

  3. Civilna družba tu deluje po sistemu fronte, torej nekakšen zbor precejšnjega števila raznih ustanov, podobno kot leta 1988 v času afere JBTZ. Dejansko že star način delovanja, ki se ga je zvito poslužil Stalin, ko je govoril o ljudskih frontah. A njemu je šlo v resnici za nasilen prevzem oblasti, medtem ko civilni iniciativi pripisujem možnost, da naredi nekaj za vrednostno prenovo družbe.

  4. Glede na to, da gre za za civilno družbo, je njena moč v tem, da deluje znotraj družbe, kjer mora pričati, da je drugačen način družbe mogoč s tem, da je novo seme te družbe. Slovensko družbo ni moč spremeniti od zgoraj, potrebno jo je prekvasiti od spodaj. Skratka nova družbo je možno zgraditi s tem, da smo sami drugačni in da pričamo ostalim, da je taka družba pravičnejša , prijaznejša in lepša. Pričakovati, da se bodo drugi sprmenili je pogubno, je izguba časa.

  5. Vredno poudarka:

    Podpisniki deklaracije vabimo vse Slovence in državljane naj pozorno spremljajo dogajanje v državi ter izostrijo kritičen odnos do takšnih nedopustnih ravnanj v družbi. Živimo v času najhujše moralne, politične, gospodarske in finančne krize po osamosvojitvi, znašli smo se v razvojni slepi ulici. To nas sili v povezovanje vseh ljudi dobre volje. Gre za upor proti ustrahovanju ter zaščito civilizacijskih vrednot, ki so nujen pogoj za obstoj slovenskega naroda in sožitje vseh državljanov. Ne sme biti izgovorov, vsak mora v imenu prihodnosti narediti tisto, kar lahko!

  6. Kdaj točno pa bo to srečanje v Unionski dvorani v četrtek – ob kateri uri? Želim prisostvovati temu zgodovinskemu trenutku.

  7. NE ZAUPAM

    Podpiram deklaracijo … vsekakor … jo bom posdpisal, ker je močna … toda …

    Glede na pretekle izkušnje z izdajalci na pomladni strani, se že zdaj sprašujem, katera skupina na seznamu skriva v sebi bodočega viranta (nova slovenska beseda za izdajalca – priznam, moja ideja).

    Sam ne zaupam nobenemu članu SLS (pa lahko govori iste besede kot Janša), tako kot ne zaupam Tononu, ne zaupam sicer zelo udarnim publicistom Boštjanu M. Turku, Viktorju Blažiču, Dejanu Steinbuchu ipd., ne zaupam pisatelju Borisu Pahorju in še mnogim, ki se začnejo v ključnih trenutkih (volitve) obnašati drugače kot vse preostalo obdobje.

    So ljudje v slovenski politiki in okrog nje, ki jim ne gre zaupati. Udba je še. Bistvo Udbe je prav to, da je tam, kjer najmanj misliš da je …

    • No Lucijan, niti je ne prepoznaš, ko svoj strup izliva celo preko tebe!? Sicer nebi izrekal nezaupanja v ljudi, kot so Boris Pahor, Boštjan M. Turk,… Z udbo ne gre pretiravati. Ima svoj čas, ki ji je dan že od začetka, vendar je potrebno počakati do časa žetve,… ko se bo dokončno sodilo živim in mrtvim. Takrat podo padale prave sodbe. Trenutno so sodbe bolj v luči vladarja tega sveta, ki pa je tako in tako že obsojen in z njim vsi, ki se mu bodo pustili zapeljati na pota nepoštenja in očitne pristranskosti. Mlin božje pravičnosti melje počasi a temeljito in njegovo delo bo ostalo neizbrisno za vedno in njegova sodba dokončna in nespremenljiva.
      Omenjeno civilno pobudo podpiram, ker je nujna in nam naliva čistega vina, ki nam prinaša upanje na boljše čase.

    • Gospod Lucijan,
      ko ste pisali vaš NE ZAUPAM, ste imeli v mislih dejstvo, da je celo Jezus med svojimi izbranci imel izdajalca? Pač tak je človek, ustvarjen po Božji podobi – svoboden, da Ljubi. Če mu puščamo svobodo, moramo pričakovati, da bo vsaj eden od dvanajstih obrnil svoje kopje proti nam. Saj nismo boljši od Jezusa, kajne?

      Eden od dvanajstih … pa je zadeva kljub vsemu šla dalje!!!

      • Se strinjam z vama, toda … V Sloveniji je pravilo, da se virant vselej pojavi v demokratičnih vrstah (zaradi strahu pred fašizmom in fašisoidnimi težnjami …). Ne spomnim se, da bi v komunistični opciji kak izdajalec odločilno vplival na volitve oziroma delovanje vlade. Se strinjata?
        Najbolj značilen primer v publicizmu je sicer nadarjen publicist Boštjan M Turk. Pred vsakimi volitvami začne prati Peterletovo umazano perilo (zakaj čuti, da je to potrebno ravno takrat?), s čimer prispeva k meglenju politične slike, s čimer povzroča nepopravljivo škodo na demokratični strani. Podobno krasno piše Viktor Blažič, vendar (očitno zavestno) v svojih politično-zgodovinskih analizah vpadljivo nepravično enači komunistično in domobransko stran. To enačenje sem zasledil tudi pri Dragu Jančarju. Ko je našteval ‘nesreče’ slovenskega naroda v zadnjem stoletju, je domobrancem namenil enakovredno težo kot komunističnim zločincev. Ob vseh novih izsledkih, te stvari ne morejo več tako iti naprej …

  8. Lucijan ima v marsičem prav. Jaz temu rečem družba luzerjev. Če ne že kar narod luzerjev. Že 70 let ne znamo na sodišču premagati prekinjanja prava, tega najhujšega državnega terorja. In prišli smo do tega, da niti resnice o tem, kako očistiti vinjeto s šipe se ne sme razkriti.

    • Drži, gre za resnico. Resnico ne prinašata niti gradnja mostov niti manipulacije. Jezus Kristus je materializirana pravičnost in dobrota. Toda, je on mar govoril sladke in sladkobne besede, da bi ugajal ljudem? Nasprotno. Njegove besede so znale biti kot bič, s katerim je šibal hrbte naših nečimrnih duš.

      • Moral bi napisati v sedanjem času: Njegove besede znajo biti kot bič, s katerim šiba naše nečimrne duše.

  9. Nezaupanje v pravosodje traja že 70 let. Nobenega padca ni v zadnjem času. Sodišča so po zaupanju na dnu vseh anket odkar jih delajo.
    In zato je milijon razlogov. In tega do sedaj nismo znali zrihtat in tudi sedaj ne bomo.
    Nekdo bo moral prej zmagat v svoji pravdi! Kako, pa ne vem. Kot da sodnice želijo dokazat Boga in so zato v resnici nepotrebne. Tako lahkotne so postale sodbe. In povsem brez milosti. Odvetniki so povsem odveč. Sodnice, same mlade punčke. Kdo bo to reformiral?

  10. Zatiranje!
    »Za kaj gre? Novinarka dr. Ljerka Bizilj je 12. junija 2013 opravila intervju z Janezom Janšo na tretjem, parlamentarnem kanalu RTV Slovenija. En teden po razsodbi 5. junija, ko je bil Janša spoznan za krivega in obsojen, med drugim, na dve leti zaporne kazni. Intervju je nato zaključila vehementno:
    »Gospod Janša, takole bi rekla. Želim si, da, če ste krivi, greste v zapor. Zaradi mene tudi do smrti. Enako naj ob krivdi velja za mojega sina ali mene. To si želim, a naj bo črno na belem. Predvidevam, da si tudi večina Slovencev želi, da je črno na belem. Jaz se z vami naslednjih 25 let res ne bi več na tak način ukvarjala.«
    Kaj je s tem narobe? Dvoje, po moje. Prvič, nerelevantno je, s čim bi se želela ali ne želela ukvarjati novinarka Ljerka Bizilj naslednja leta svoje kariere. To, ali se želi ali ne želi ukvarjati z Janšo naslednjih 25 let, lahko zaupa svojim kolegicam v gostilni, za gledalce njenih oddaj pa ne sme in ne more biti relevantno in prestavlja nek osebno intoniran wishful thinking. Bizarna prostodušnost ni dober alibi.
    Drugič, nekomu želeti »dosmrtni zapor«, če je kriv, in to le zato, da se ne bi rabili ukvarjati z njim (ravno to vehementno zatrdi novinarka, torej vzpostavi vzročnoposledično povezavo), je take vrste vrednostna sodba, ki je zaradi svoje subjektivne narave ne le neprimerna za izrekanje na nekem mediju (in še to javnem zavodu, kjer imajo višje kriterije), temveč po sebi neokusna, žaljiva in ekscesna. Sploh pa, če je podana intervjuvanemu človeku v obraz in to v trenutku, ko sodba še ni pravnomočna. Če danes nekateri gojijo (politične) simpatije do takšne poteze, bi si drznil reči nasprotno: nobene profesionalno dobre osnove ni za to, da bi lahko takšno gesto pozdravili. Prav nasprotno.
    Dvomim pa, da bosta o tem imela kaj povedati Programski svet RTV Slovenija in DNS. Dosedanje izkušnje pritrjujejo nizkim pričakovanjem.«
    Vir: http://vezjak.blog.siol.net/2013/06/14/dosmrtni-zapor-za-janso-in-novinarska-zelja/
    »Dosmrtni zapor za Janšo« in novinarska želja!?
    Ostajam brez besed ob javni želji novinarke dr. Ljerke Bizilj!
    Zelo, zelo žalostno dejstvo, kaj si lahko vse zaželi novinar na javni nacionalni TV hiši!
    Do kdaj še?

Comments are closed.