Uspešen pogovor, dvajset let prepozno!

Država in lokalna skupnost sta trdno prepričani, da je na Kočevskem potrebno nemudoma ukrepati na področju upravljanja in gospodarjenja z gozdovi in lesom. Gospodarstveniki in podjetniki pričakujejo pozitivno naravnano okolje za normalno delovanje, ki ga morata zagotavljati država in občina. Center za industrijsko predelavo lesa s končno proizvodnjo visoko kakovostnih izdelkov in z višjo dodano vrednostjo, usmerjeno na socialno področje, mora biti na Kočevskem.

Okrogla miza

To je samo nekaj najpomembnejših iztočnic, ki so bile soglasno podprte na odmevni okrogli mizi, katero je v petek popoldne, 30. novembra 2012 uspešno pripravila občina Kočevje v sejni sobi Turističnega kompleksa Jezero v Kočevju. Okrogle mize, ki so jo poimenovali »Potenciali gozdno – lesne predelovalne verige na Kočevskem«, so se poleg ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča s sodelavci, udeležili tudi gostitelj župan Vladimir Prebilič, direktor Zavoda za gozdove Ivo Trošt, direktor tovarne Melamina Srečko Štefanič in drugi. Srečanju je prisostvovalo tudi okoli sto občanov, podjetnikov in obrtnikov, kar potrjuje, da je obravnavana problematika na Kočevskem zelo pereča in aktualna. Moderator okrogle mize je bil Gregor Košir.

Gozd je slovenska strateška surovina

Temeljni namen srečanja je bila povečana skrb za gozd, ki je temeljna vrednota,ter za boljše in uspešnejše izkoriščanje in izrabo lesa ob sočasni skrbi za varstvo neokrnjene narave. Minister je uvodoma poudaril, da je na Kočevskem ta dejavnost permanentno stagnirala, med tem ko sta se Gorenjsko in Savinjsko območje bistveno hitreje razvijali. Zato se je zavzel, da bo ta panoga postala tudi na državni ravni strateško pomembna, za kar je odlična podlaga že junija letos sprejeti vladni Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno – lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Veliko pa minister pričakuje tudi od novelacije Zakona o gozdovih, ki je že pripravljen za najširšo razpravo. Minister Bogovič je prepričan, da bo novelacija Zakona o gozdovih prinesla odgovore in rešitve za bodoče upravljanje in gospodarjenje z gozdovi, pred vsem pa bo opredeljena pravna podlaga za nova delovna mesta s tem pa tudi reševanje socialnih stisk in podobno.

Izreden pomen lokalne skupnosti

Iz sledečih razprav je bilo kot »rdeča nit« razvidno, da brez povezovanja in sodelovanja gospodarskih subjektov na tem področju na vseh ravneh, ni mogoče pričakovati napredka. Zato je pri tem vloga lokalne skupnosti z županom na čelu, izredno pomembna! Dobro je, da je vlada končno prepoznala les kot strateško surovino tudi na državni ravni in da se je po dvajsetih letih začela o tem pogovarjati tudi na Kočevskem, kjer je lesa kot osnovne surovine izredno veliko, na voljo pa je tudi ustrezno znanje, tehnološka oprema in pred vsem delovna sila!

Za celoten prostor bo zelo koristno, če bo župan Prebilič nemudoma poživil dinamiko dela strateškega sveta, strokovne službe pa naj pripravijo (če še niso) občinsko strategijo razvoja, upravljanja in gospodarjenja z gozdovi in lesom, kjer bodo opredeljeni pred vsem cilji in posamezni nosilci nalog. Nadalje je potrebno izdelati program operacionalizacije projektov v kratkoročnem in dolgoročnem smislu z vsemi potrebnimi elaborati. Brez denarja pač ne bo šlo! Zato je naloga občine, da pravočasno pridobi poroštvo države za sofinanciranje in realizacijo tega projekta v sklopu finančne perspektive 2007 – 2013, in z njo skupaj konkurira za pridobitev denarja iz evropskih kohezijskih skladov.

Kje potem tiči razlog nerazvitosti Kočevske? Kje in zakaj se zatika?…, so se upravičeno spraševali udeleženci okrogle mize? Robert Režonja, vodja Sektorja za gozdarstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je povedal, da je največja težava v ne-razvitih trgih, kjer izdelke ni mogoče prodati, v hudi mednarodni konkurenci, (Avstrija) ter v majhni količini proizvodov, da o problemu tržne niše niti ne govorimo

Učinkovita rešitev energetske zadrege

Brez redne in kakovostne oskrbe Kočevja z ustreznim energentom, ni pričakovati hitrega gospodarskega razvoja. Že pred leti sta bila Bela krajina in Kočevsko marginalizirana pri gradnji slovenske plinifikacije, zato je odsotnost tega energenta dodatno generiralo gospodarsko zaostalost in socialne stiske na omenjenih območjih. Direktor Melamina Srečko Štefanič je v nadaljevanju razprave predstavil pomen uresničitve projekta – energetskega koncepta kogeneracije toplote in električne energije na bio – maso v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Gre za pomemben energetski vir, ki lahko zelo pripomore k trajnostnemu razvoju Kočevske. Na novinarski konferenci, ki je sledila okrogli mizi, pa smo prisotni dobili vtis, da se ustrezni lokalni nosilci razvoja glede energetskega koncepta kogeneracije tudi s pomočjo občine še niso mogli dokončno dogovoriti! Domnevno ustrezen elaboriran program še ni dodelan, bojda pa se je tudi težko dogovoriti za nosilce posameznih faz, za finančno konstrukcijo, ter za detekcijo in razrešitev vseh problemov, ki še vedno resno ogrožajo uresničitev tega projekta!

Zaključek

Po končani okrogli mizi so bili vsi prisotni prepričani, da je poskus revitalizacije večje konkurenčnosti gozdno – lesne verige na Kočevskem popolnoma uspel! Bili so enotnega mnenja, da se je potrebno začeti dogovarjati na vseh ravneh, vključiti zatečeno znanje in ga nadgraditi s povezovanjem z raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami, posodobiti je tehnologijo predelave lasa, po potrebi pa zgraditi in posodobiti ustrezno infrastrukturo, v kolikor ta že ne obstaja. Vse je odvisno od Kočevcev! Brez lokalne vizije tudi država ne bo mogla pomagati! Sodeč po izjavah sem prepričan, da v uresničitev tega projekta verjame tudi župan Prebilič, zato gospodarstveniki pričakujejo, da bo za uresničitev povečanja konkurenčnosti v kočevski gozdno – lesni verigi, naredil vse, kar je v njegovi moči in kar je njegova neodtujliva dolžnost!

Foto: Melamin