Uroš Urbas: Zmaga vplivnih

Pod krinko krize ta oblast omogoča ohranitev izbranih oligarhičnih elit piše Uroš Urbas v kolumni v Financah.

Spoštovani bralci, upate, da boste letos živeli bolje, kot ste lani? Upate, da boste čez 20 let živeli bolje, kot živite danes? To je enako obdobje, kot je stara Slovenija, in ne glede na naše razočaranje objektivno ne moremo zanikati, da imamo Slovenci danes veliko višji standard, kot smo ga imeli leta 1991. Ali smo sposobni narediti še en tak kakovostni preskok in se prebiti čez povprečje EU?

Odgovor je pesimističen: letos bo Slovenija samo za obresti na javni dolg plačala 600 milijonov evrov – to je skoraj desetina tega, kar državljani plačamo z davki v državno blagajno. Težko bi trdili, da smo se Slovenci zadolžili za naložbe, ki nam omogočajo pozitivne učinke v prihodnosti. Prej nasprotno; zadolžili smo se, da nam je danes udobno.

/ .. /

Razumemo, da je kriza močno spremenila celotno družbo in njene podsisteme. A razlika je očitna: Nemci in Avstrijci poročajo o zagonu in vzdržni rasti; Estonci, na primer, so letos prevzeli evro, ker so državo naredili bolj vitko. Pogumni in modri voditelji se ne izgovarjajo več na krizo, medtem ko se mi še vedno soočamo z brezplodnimi žolčnimi debatami o zamujenih priložnostih v prejšnjih mandatih. Ko so drugi že na poti navzgor, mi ugibamo, ali bosta prvi reformi te vlade – pokojninska in trga dela – sploh sprejeti ali bosta padli na referendumu. Obenem pa pod krinko krize ta oblast omogoča ohranitev izbranih oligarhičnih elit, še več, sodeluje pri njihovem reševanju.

/ … /

Ali pa ihta ljubljanskega župana: medtem ko sta njegova sinova ustvarila lastniško hobotnico v množici podjetij, je župan ustvaril slovenski obraz putinizacije pravnega sistema: ljudskim množicam kaže vedno nasmejani obraz, kritike svojega vladanja pa ustrahuje s tožbami.

Ima torej Slovenija sploh še legitimnost oziroma kako upravičiti njen obstoj, ko je očitno, da državljani ne zaupajo več v pravičnost in objektivnost njenega pravnega sistema, pred stečajem pa državo lahko obvaruje le nemška rast?

Več: Finance