Uroš Ješe: Kaj Indija je in kaj ni? (FOTO)

1
371

Uroš Ješe je bil v Indiji in na svojem blogu Uros et la vie na zanimiv način komentiral to čudovito, a raznoliko državo.

Glede na to, da klasičnih potopisov o Indiji na spletu kar mrgoli, še enega verjetno nima smisla pisati. Bolj zanimivo se mi zdi napisati komentar o pričakovanjih, ki ga ljudje imajo, ko govorijo o Indiji ali pa se tja odpravljajo.

Indijo sem obiskal letos poleti, tam sem preživel dobrih sedem tednov. Moja pot se je začela v New Delhiju, se prek Amritsarja in Dharmsale nadaljevala v Kasmirju okoli Shrinagarja, od tam sem se napotil v Ladakh, kjer sem preživel dobra dva tedna, nato pa se prek Manalija vrnil v Delhi, od kjer sem za 11 dni letel na Andamanske otoke. Zadnji del poti sem začel v Kalkuti, od koder sem šel na sever proti Darjeelingu, se par dni zadržal v Sikkimu ter se nato z letalom vrnil do Delhija, opravil enodnevni trip do Agre ter se po sedmih tednih vrnil v ljubo mojo podalpsko. Kaj torej Indija je in kaj ni?

Indija je lepa, a ne vsa

Res je, Indija je prelepa, vendar ne vsa. Lepa je narava, Kashmir in predvsem Ladakh sta prelepa, Andamanski otoki se brez težav primerjajo s karibskimi otoki, le da so precej manj obljudeni, pogled na Himalajo iz Darjeelinga in Sikkima je preprosto izjemen. Lepa je arhitektura. Tudi to drži, Taj Mahal je nekaj najlepšega kar je človek zgradil, zlati tempelj v Amritsarju naredi super vtis, tudi mošeje in palače v Delhiju in Kalkuti so lepe. Pa vendar, za milijardno državo se spodobi, da ima tudi nekaj arhitekture. Potrebno je vedeti, da je pomemben faktor, ki naredi vse te spomenike še lepše, okolica v katero so postavljeni, ki pa je njihovo popolno nasprotje.

Mislim, da ne zgrešim veliko, če rečem, da sodijo indijska mesta med najbolj umazana na svetu. Ni ravno praksa, da bi se smeti metalo v temu namenjene posode imenovane koši za smeti, ker košev preprosto ni. Tudi ni prav nič nenavadnega uriniranje na ulici, na določenih ulicah je možno opaziti celo pisoarje, pritrjene na zid, a cev se s spodnjega dela pisoarja konča 15 cm nad tlemi. Skratka, na vprašanje ali je Indija lepa ali ne lahko odgovorim, da je precej odvisno kam gledaš.

Indija je poduhovljena, po drugi strani pa …

Indija velja za eno najbolj poduhovljenih držav na svetu, če ne za kar najbolj. Verjetno je smiselno doreči, kaj si pod poduhovljenost sploh predstavljamo. Če govorimo o verah in vernikih je pluralnost vsekakor izjemna. Poleg hindujcev, so v Indiji močno prisotni tudi budisti, sikhi in muslimani pa tudi močne manjšine judov in kristjanov. O sami poduhovljenosti naroda to še ne pove kaj dosti.

Vsekakor ima Indija bogato duhovno zgodovino z nekaterimi izjemnimi duhovnimi voditelji, ki so s svojim delom in zgledom naredili ogromno dobrega, verjetno je najbolj smiselno omeniti ravno Mahatmo Gandhija, ki je s svojim nenasilnim uporom proti nadvladi Velike Britanije in s svojim skromnim življenjem upravičeno pridobil naziv oče naroda.

Po drugi strani današnja Indija ni nič kaj Gandijevska. Korupcija je prisotna na vsakem koraku, hitra gospodarska rast je prinesla s seboj tudi izjemno gonjo za materialnimi dobrinami.

Prijatelj, ki sem ga spoznal v Darjeelingu (po študiju v Angliji se je vrnil v rodni Darjeeling in odprl restavracijo in prenočišča) mi je stanje v Indiji poskusil razložiti: »Gandhi je za Indijce prišel prekmalu. Enostavno še nismo bili pripravljeni sami skrbeti zase. Ljudje blizu oblasti so zavohali moč in denar in tega sistema se sedaj drži cela država.« In dejansko dobiš občutek, da se obnašajo kot otroci, ki so dobili v roke nove hi-tech igrače in ne vedo povsem kako se uporabljajo in čemu so namenjene. Skratka, ne ravno sinonim za poduhovljeno življenje. Verjetno se da uganiti, da so poroke izključno stvar dogovora med družinami, poroke iz ljubezni so le zgodbe za bollywoodske uspešnice. Moram poudariti, da vse zgoraj opisano velja predvsem za večinski hindujsko-muslimanski del Indije.

Obstaja tudi drugi, budistični del

Budisti živijo predvsem v Ladakhu, ki je geografsko in kulturno del tibetanske planote. Ljudje živijo v skromnih hiškah v vaških skupnostih, z omejeno količino elektrike, vodo iz potokov in s precej drugačnimi vrednotami. Hrano si pridelujejo sami, večinoma se prehranjujejo vegeterijansko.

Med trekingom po oddaljenih vasicah sem eno noč prespal v hiši starejšega razgledanega gospoda, ki je v življenju precej potoval po svetu. Razložil mi je o budističnem načinu življenja (načinu življenja, ne veri) in takoj mi je bilo jasno, da ljudje tam to dejansko živijo. Omenil mi je tudi, da je po njegovem mnenju Ladakh najbogatejša država na svetu. Vsak, ki si zaželi, si lahko s pomočjo sosedov hitro postavi veliko hišo, zaloge hrane v shrambi ima on, kot srednje premožen vaščan za nekje 5 let! (številke v vasi so med 3 in 8 let). Če želi odpreti trgovino, prenočišča ali karkoli drugega, to lahko naredi v enem dnevu – birokracije tam ne poznajo. Skratka, verjetno ne zgrešim veliko, če Ladakh označim za neke vrste raj na zemlji. Tukaj bi tudi zaključil del o poduhovljenosti, zaključek je podoben, kot pri delu o lepoti Indije. Indija je in ni poduhovljena, odvisno kam gledaš.

Ali ljudje v Indiji umirajo na ulici ter krave in otroci jedo iz iste sklede?

Moram priznati, da navkljub pripovedovanju veliko tega nisem videl. Kar se tiče umiranja na ulici, se to da videti. Predvsem, če namenoma ali nenamenoma zatavaš v revne predele velemest. Vendar moram istočasno povedati tudi, da je tega bistveno manj, kot je bilo, po pripovedovanju drugih, deset ali dvajset let nazaj. Očitno je gospodarska rast le prinesla nekaj tudi tistim najbolj revnim. Naj omenim še vedno izjemno močno zakoreninjeno kastno delitev, ki poskrbi, da se ti reveži zavlečejo pod most in čakajo na smrt in s tem novo boljše življenje, za katerega upajo, da so si ga zaslužili s sedanjim. Lahko si le predstavljamo, kakšna stopnja kriminala bi bila, če bi ti ljudje imeli t.i. zahodno mentaliteto.

Namesto zaključne misli lahko rečem, da je z Indijo podobno kot z dobrim filmom. Dober film pusti sporočilo in naredi vtis, tudi če je naporen za gledat in če občutki niso samo pozitivni za razliko od romantične komedija v nedeljo zvečer, ki je lepa in sproščujoča, vendar že v ponedeljek pozabimo o čem je šlo. In Indija je dober film ter vsekakor vredna obiska, pri tem treba poudariti, da je spet odvisno od tega, kaj kdo od dopusta ali potovanja želi. Je naporna, je lepa in je izjemna v svojih ekstremih.

Vir in foto: Blog Uros et la vie (Uroš Ješe)

1 komentar

  1. Indija za razliko od Kitajske še vedno fura socializem, nepodjetništvo in hiperbirokracijo, zato se razvija zelo počasi. Večina ljudi je brutalno revnih in brez možnosti.

    Poglejmo kako je kapitalizem na Kitajskem iz 1,6 miljarde revnih in nepismenih ljudi, ki so se komunistično klali 20 let v 37 letih ( 1975) naredil visoko podjetno in razvijajočo se državo, kjer inženirji že zaslužijo več kot slovenski, standard večine ljudi pa se je izboljšal nekaj 100x. Danes ni lačnih na Kitajskem, pismenost se je dvignila iz 30% na 90%. Res pa da je na državno-politično in regijsko politični strani še vedno trd komunizem zaradi česa je na Kitajskem ogromno korupcije ( več socializma – več korupcije) in zato so ravno komunistični funckionarji in birokrati najbogatejši na Kitajskem saj imajo vsi po vrsti v tujini od nekaj 100 miljonov $ do najvišjih, ki imajo tja do 3 miljarde $ premoženja.
    Kitajski komunisti so spoznali, da je potrebna svoboda za ustvarjanje in da ekonomija sužnjelastništva in fevdalstva ne funkcionira, ker gre tukaj vedno v smeri, da nekateri dobijo kar drugim ukradejo. Kapitalizem pa ustvarja, ljudje ustvarjajo svoje blagostanje in ustvarjajo nova delovna mesta ter s tem pomagajo ustvarjati večje blagostanje tistim, ki so manj podjetni in resničnim revežem. Kitajcem je komunizem ves čas obljubljal nebesa na zemlji, bili pa so zelo revni in zelo prestrašeni ves čas. Sedaj jim kapitalizem ponuja možnost dela, možnost bogate izbire hrane in dobrin, možnost vrhunskega znanja in šolskih in zdravstvenih storitev. Predvsem pa z velikim varčevanjem ( vsak Kitajec privarčuje 50% do 70% svoje plače) zelo racionalno skrbijo za svojo penzijo, ki je v Sloveniji že zdavnaj pokopana zaradi kriminalnega piramidnega in roparskega sistema.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite