Uredništva za verski program na Radiu Slovenija še vedno ni (1.del)

rtv-televizija-pastircekPISMO BRALCA. Ker se v javnosti pojavljajo nekatere neresnične in zaskrbljujoče trditve o ustanavljanju Uredništva za verski program na nacionalnem Radiu Slovenija (RS), bi želel povedati sledeče:

Celotna slovenska javnost ne more vsako nedeljo spremljati bogoslužja na valovih nacionalnega radia, saj nekateri Tretjega programa Ars ne dobijo. Bogoslužja bi bilo potrebno prenašati na Prvem programu RS tudi iz drugih razlogov, saj se radijski programi med seboj razlikujejo. Nacionalne radijske postaje sosednjih držav nedeljska bogoslužja prenašajo na prvem programu. Verjetno ne brez razloga. Morda bi jih bilo dobro vprašati zakaj.

Aktualni prispevki za informativne oddaje, nimajo z željo in zahtevo po uvedbi Verskega uredništva nobene zveze. Zgleda, kakor da nekateri ne ločijo med informativnimi oddajami in verskimi oddajami. Gre za dve različni terminologiji. Informativna oddaja zgolj informira o najrazličnejših dogodkih, kakor je to navedeno v 4. čl. Zakona o RTV. Javni medij mora po Zakonu »zagotavljati kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih…«. Eno so torej informativne oddaje, drugo pa izobraževalne oddaje. Prav tako Zakon določa, da RTV »posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti« (4. čl.). Informativni program na RS je dobro oblikovan, izobraževalne oddaje, posebej tiste, ki bi zadevale verske vsebine, pa so v primerjavi z drugimi vsebinami malodane neopazne.

Religije in novice o verskih skupnostih so navzoče v informativnih oddajah in tudi v dveh oddajah o kulturi. To sta oddaji Svet kulture in Kulturna panorama, obe na Tretjem programu, ki pa nista verski oddaji, ampak kulturni (informativni – poročanje z razstav…) in nekaj prostora namenita tudi verskih vsebinam.

Bimedialno uredništvo za verski program na RS, samo kaže na to, kako zelo je potrebno, da se ustanovi samostojno Versko uredništvo. Bimedialno uredništvo išče sinergijske učinke radijskih in tv novinarjev, avtorjev in urednikov. Z Verskim uredništvom bi bilo iskanje takih sinergij odpravljeno. Pojavlja se vprašanje, zakaj na TV nimajo bimedialnega uredništva, ampak imajo samostojno Versko uredništvo? Zakaj ni npr. bimedialnega uredništva za šport, kulturo itd.? Bimedialno uredništvo verskega programa ne ureja avtonomno in ne omogoča samostojne programske sheme zato ne bo moglo nikoli v celoti zadovoljiti potreb in pričakovanj nacionalno pomembne verske javnosti.

RS ima natančno določene predpise delovanja, tudi glede verskih vsebin, pri katerih gre za nekaj čisto povsem drugega kot npr. pri športu in vremenu in je pristop drugačen in svojski. To pa zahteva, tako kot pri drugih uredništvih, svoje uredništvo na nacionalnem radiu, strokovne sodelavce in novinarje, poznavalce in strokovnjake, skratka profilirane ljudi. Tega do danes nacionalni radio še ni zagotovil.

Kot ugovor temu nekateri postavljajo vprašanje ločitve Cerkve in države. To pa je povsem jasno določeno in ne gre v smeri izključevanja (kar bi si nekateri želeli oz. si predstavljajo), ampak dejstvo, da sta država in Cerkve ter verske skupnosti v skladu s 7. členom Ustave Republike Slovenije ločene, opredeljuje predvsem razmejitev pristojnosti dveh avtonomnih pravnih subjektov, ki zaradi skupnega dobrega v skladu z evropsko prakso izvajanja verske svobode sodelujeta na področjih skupnega interesa. Člani Katoliške Cerkve smo hkrati tudi državljani Republike Slovenije, zato je sodelovanje omenjenih pravnih subjektov v demokraciji logično in smiselno. Stališče do vprašanja, kaj v Republiki Sloveniji pomeni ločitev države in Cerkva ter verskih skupnosti, je med drugimi zavzelo Ustavno sodišče RS v odločbi o ustavnopravni skladnosti Zakona o verski svobodi (ZVS), pri čemer je načelo ločitve in praktične posledice tudi utemeljilo. Ločitev temelji na vzajemnem sodelovanju pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, ki je v dobro celotne družbe. Mnogi danes pozivajo k izločitvi Katoliške Cerkve kot verske skupnosti iz javnega življenja, k onemogočanju izvrševanja individualno in kolektivno zagotovljene ustavne pravice do verske svobode in tudi rušijo enakopravnost med organizacijami civilne družbe. Takšno stališče pomeni netenje nestrpnosti in spodkopavanje demokratičnih temeljev.

Načelo ločitve države in Cerkva ter verskih skupnosti, ki v Sloveniji ni sporno, je žal vedno znova predmet manipulacij v smislu poskusa izločitve Katoliške Cerkve iz javnega življenja. V Sloveniji od države ni ločena samo Cerkev, od države je oziroma bi morala biti ločena tudi celotna civilna družba, kar pomeni, da se država vanjo ne vtika in je ne izkorišča v politične namene, prav tako pa se civilna družba, med katero sodi tudi Katoliška Cerkev, ne vmešava v zadeve, za katera je pristojna država. Izražanje stališč Katoliške Cerkve v javnosti glede moralno-etičnih in družbenih vprašanj pa je zaradi narave njenega poslanstva ne samo njena pravica, temveč tudi dolžnost in tudi dolžnost vseh, ki smo njeni člani in obenem (tega pač ne moremo ločiti) plačniki RTV prispevka.

Verske skupnosti imajo svoja glasila, saj je to njihova pravica. Svoja glasila imajo tudi številne druge njim podobne ustanove, športna društva, klubi, upokojenska društva, študenti, gobarska društva… Tudi pripadniki budizma po mestnih ulicah na nek način oznanjajo. S tem ni nič narobe. To je v demokratični družbi vse omogočeno. Velikokrat se pojavi očitek, da imajo verni tako ali tako Radio Ognjišče. Ta pa ni nacionalni radio. Tak očitek se lahko razume, kakor da so verujoči nekako »izgnani« iz občestva poslušalstva RS, češ, saj imate svoj radio. Ne gre za to. Vsebine, ki jih na specifičen način predvaja Radio Ognjišče, nikakor ne morejo in ne smejo nadomestiti tega, kar bi kot javni servis moral predvajati Radio Slovenija, posebno Prvi program. Signal Radia Ognjišče je ponekod močnejši od signala Tretjega programa RS, ki pa ponekod sploh ni slišen ((ne)pokritost Tretjega je objavljena na spletni strani RS). In ravno na Tretjem RS prenaša bogoslužja in oddaje, ki delno pokrivajo verske vsebine. V celotnem medijskem prostoru seveda pravice vernih niso kršene, so pa kršene v medijskem prostoru javnega medija RS.

Na RS so, kar se verskih vsebin tiče, doslej le:

  • na 1. Programu RS le 3 minutke Duhovne misli tedensko!
  • na 3. Programu ARS 20 min. tedenska oddaj Sedmi dan in prenosi maš in bogoslužij ob nedeljah (in praznikih)
  • občasno kak intervju, pogovor na 3. Programu ARS

Na 1. Programu RS namenijo med 5. in 8. uro zjutraj vsak dan približno 15 min samo za vreme, kristjani pa smo deležni 3 minutke duhovne misli tedensko. Na Valu 202 je ob sobotah in nedeljah popoldne 4-5 ur čistega športa itd. Direktor RS je dejal, da sta 1. in 2. program RS njihova paradna konja. Kaj pa je tretji program? In na Tretjem, če že, najdemo nekaj verskih vsebin. Torej?

24. januarja 2012 je direktor RS na 17. redni seji Programskega sveta RTV govorili o uvajanju nove verske oddaje na RS. Preteklo je že več kot leto dni, a te oddaje do danes še ni. Kljub bimedialnemu uredništvu glasbeni uredniki ne predvajajo slovenske duhovne glasbe ob nedeljskih in prazničnih jutrih. »Bimedialno uredništvo« je preprosto spuščanje megle. Za kaj takšno »uredništvo« sploh potrebujejo, ko pa skoraj vse prispevke pripravljajo za informativni program? Vsa Evropa prenaša bogoslužja na prvih programih in ima uredništva za verski program s programsko shemo oddaj in duhovna glasba ni prepovedana. Žalostna izjema je RS. Opaziti je, kakor da slovensko duhovno glasbo na Prvem programu cenzurirajo, sicer pa predvajajo vse druge zvrsti domače in tuje glasbe.

Vse to in še več samo kaže na to, kako potrebno in nujno je ustanoviti Uredništvo verskega programa na RS.

Sebastijan Valentan

Foto: politikis.si