Urbas: Slovenija, domovina laži in sprenevedanja

Toda prav v tem je težava. Nihče ne ve, kaj se je v Sloveniji v treh letih spremenilo s Križaničevimi sposojenimi milijardami. Razen tega, da so privilegirani sloji iz državnega proračuna – zdravniki, sodniki, javna uprava, upokojenci, ki niso nikoli vplačevali v pokojninsko blagajno – ohranili enako ali višjo raven prejemkov.

/ .. /

Franc Križanič, zdajšnji finančni minister Republike Slovenije, je verjetno edini Slovenec, za katerega so tri milijarde evrov bagatela: toliko je že zapravil v prvem letošnjem četrtletju, pa nihče ne vidi niti učinkov njegovega zapravljanja niti njegove zaskrbljenosti zaradi neuspeha njegove politike zapravljanja. Razen da imamo vso srebrnino pod slovensko streho.

V nasprotju z vsaj dvema skupinama Slovencev, ki vsekakor čutita posledice takšne politike. Najprej so to podjetniki, ki imajo naročila, za katera dobijo plačilo, predvsem v tujini; vedo, da se jim bo zadolževanje kmalu občutno podražilo, zato ne bo vlaganj, ne bo novih delovnih mest niti izdelkov, ki bi jih lahko prodajali na evropskem trgu. Druga skupina so zaposleni v realnem sektorju, torej v podjetjih, ki so se morala hitro prilagoditi zmanjšanemu obsegu poslovanja, zato so odpuščala in zniževala plače.

Zaposleni v multinacionalkah na svoji koži čutijo, kaj pomeni zmanjšana konkurenčnost Slovenije: od tega tedna se za službo trese 700 zaposlenih v črnomaljskem Secopu, zaradi visokih davkov Slovenija postaja neprijazna za Procter & Gamble, GlaxoSmithKline, Johnson & Johnson … Slovaška je zanje privlačnejša, tam se da delati posel laže in uspešneje.

/ … /

Razlika med državami, na katere še vedno gledamo zviška – Slovaško, Češko, Poljsko -, se zmanjšuje, Slovenija ne vidi, da nas prehitevajo. A tudi za Slovenijo velja: ali plačaš polno ceno zdaj ali pa dvojno nekoliko pozneje.

Več: Finance