Dve stvari zamerim slovenskim politikom: da ne vedo (več), kaj je prav in kaj narobe, in da ne vedo, kaj so resnične težave Slovenije. Prva zamera: Je preveč od politikov zahtevati etično neoporečnost – da so pošteni in ne izkoriščajo sistema? To, da niso bili (še nikoli) obsojeni, žal ni dovolj.
/ … /
Slovenski primeri: za nekdanjo desno roko predsednika vlade obstajajo utemeljeni sumi, da je sprejemala darila za gradnjo hiše od podjetja, ki je predmet več preiskav organov pregona; notranja ministrica se vozi z avtomobili, ki sta jih kupila z življenjskim partnerjem, a davek zanje ni bil plačan; minister je solastnik družbe, ki je zaradi davčnih razlogov registrirana na Nizozemskem.
/ … /
Druga zamera: Sta udbaška afera iz Velikovca in orožarski posli ob osamosvojitvi najbolj žgoči težavi Slovenije? Mar nismo hkrati s premlevanjem starih zgodb sočasno prišli do točke, ko je jasno, da se gospodarska rast ne bo več vrnila sama od sebe in da je treba v strukturnih okvirih, ki jih ureja država, narediti naslednji korak?
Namreč, če smo sorazmerno zadovoljni s sedanjim šolskim, pokojninskim in zdravstvenim sistemom in se nismo pripravljeni odpovedati ničemur, kar nam zagotavljajo ti sistemi, si je treba pač sposoditi skoraj dve milijardi evrov na leto. Brez denarja ne gre in toliko ga Sloveniji zmanjka že tretje leto zapored. Bo torej politika zmanjšala svoje apetite ali pa naredila okolje, kjer bo možno ustvariti toliko več? Podjetniki vedo, da morajo narediti izdelek, ki ga bo evropski trg pripravljen kupiti. Slovenija je pač zaradi izvozne naravnanosti življenjsko odvisna od tega, da tujci kupijo naše izdelke. Toda bolj kot slovenski izdelki so konkurenčni izdelki iz Slovaške, Poljske, Češke …
To so države, ob omembi katerih Slovenci radi dvignemo nos, češ mi smo boljši. Letos je leto streznitve, žal, nismo boljši od njih, slabši smo. Ne nasedajte Semoličevim floskulam, da ekonomisti mednarodnih institucij nimajo pojma o slovenskih razmerah, ne nasedajte njegovemu slogu Tujega nočemo, svojega ne damo. Ne nasedajte političnim parolam o nacionalnih šampionih, ki morajo ostati v slovenski lasti, ker drugače ne bo na njihovih policah slovenskih izdelkov in v njih ne bodo več zaposleni Slovenci. To je bila Kučanova strategija, ko je vodje tako imenovanih nacionalnih šampionov želel združiti v svojem Forumu 21. Žal ni moralno propadel le Kučanov Forum 21, ekonomsko je propadla Slovenija. Primite se za svoje denarnice, ko boste prihodnjič poslušali bajke in prigode iz arhivov. Brez dvoma so boleče in tragične, toda zaradi njih smo le še revnejši.
Več: Finance
