Ura za iskrenost

29
230

Po naključju mi je prišel v roke intervju s priznano in znano slovensko antropologinjo Vesno Vuk Godina, objavljen v reviji, ki je sicer nikoli ne jemljem v roke. Seveda govori o družinskem zakoniku. O njem nisem prebral veliko stvari, ker mi je stvar po malem mučna in ker ne tajming sprejetja zakonika v parlamentu ne tajming referenduma o njem nikakor nista navdihujoča. Kljub temu so med vsem, kar sem prebral, antropologinjine izjave daleč v zgornji polovici, četudi mi tega ni prav lahko priznati.

Klasično preganjanje v zakristijo?

Se pa med zanimivo in jasno povedane misli vsaj na prvi pogled prikrade nekaj folklorne ljuljke. Antropologinja namreč benti, da se bo referendumsko odločanje sprevrglo v spopad med zagovorniki Cerkve in med tistimi, ki nasprotujejo vmešavanju slednje v politiko. Čeprav zarobanti, češ da smo Slovenci s tem pozabili na ločitev Cerkve in države, Godinova Cerkvi na koncu ne povsem pričakovano napove referendumsko zmago. Morda bo kdo zdaj rekel, da je vse in nič več in nič manj kot ponavljanje dolgočasnih marksističnih floskul o opiju za ljudstvu in vpitje ob najmanjšem znaku, da Cerkev ni dovolj potisnjena v zakristijo. Seveda je zaznati v odgovorih tudi omenjene prvine. In seveda je na dlani, da lahko za mnoge Slovence katoliški duhovniki ali škofje govorijo kar koli, pa bo zaradi tistih, ki so besede izrekli, bob ob steno. A prav ob referendumu o družinskem zakoniku je potrebno podčrtati, da omenjenim takšno razpoloženje dela javnosti v nobenem primeru ne daje pravice, da izrečejo kar koli in kakor koli.

Ravno zato, ker besede znane antropologinje odražajo javno dojemanje vsega predrefendumskega dogajanja pri marsikom na Slovenskem, je še kako pomembno, kako bodo cerkveni možje ravnali v finišu kampanje. Mogoče še nikoli doslej ni bilo trenutka, ko bi morali biti tako iskreni.

Ura resnice 

Že pred meseci sem zapisal, da je v ihti in navdušenju, s katerima sta se cerkveni vrh in dobršen del duhovščine oklenila “naše stvari” referenduma, nekaj nezdravega. Upam, da sta se takrat zavedala in da se zdaj zavedata, da ta referendum ni popravni izpit za vse napačne izbire zadnjih dvajsetih let, ki ponekod v večjem obsegu prihajajo na dan. Pa čeprav je občutek, da si na isti valovni dolžini z velikim delom vernikov, nedvomno prijeten. Ne gre niti za priložnost za potrditev nekaterih klišejev, h katerim je prav Katoliška cerkev v minulih stoletjih dodala svoj obol ali dva. Tudi za mnoge stranpoti, ki so kdaj pripeljale do izključitve posameznikov in celih skupin iz družbe, referendumski “proti” ne bo prinesel odveze. Cerkev bo torej morala pokazati, da ji gre res za vsebino, o kateri bomo odločali in  bo morda za dolgo časa ukrojila pomembne koordinate razvoja naše družbe, in ne za “zmago” ali za dokazovanje lastnega prav. To je za ustanovo, ki je bila na Slovenskem glavnino svojega obstoja vajena gospodovati, zahtevna naloga. Še posebej, ker se je dandanes ne da lotiti z grmenjem iz slonokoščenega stolpa, marveč tako, da ljudi prosi, naj ji prisluhnejo.

Kajpak ostane varljivo upanje, da se Godinova ne moti. Ampak “zmaga”, dosežena iz slonokoščenega stolpa, se bo slejkoprej sprevrgla v poraz, hujši od referendumskega.

 

29 KOMENTARJI

  1. Ja in? Kaj zdaj? “tako iskreni” – kako?

    Zanimivo: po Skralovniku pred dnevi že drugi avtor na casnik.si, ki izraža nelagodje ob zakoniku, se postavlja v varno intelektualno držo, na distanci, celo z izražanjem muke in osebnega odmikanja od tematike referenduma, pozor – zaradi tajminga?!

    Z marsičem se v komentarju sicer strinjam.

    Dejstvo je, da je Cerkev (z izjemo nekaterih manjših pobud) v preteklih desetletjih bolj ali manj pogrnila na področju družinske pastorale. Dejstvo je, da si ni nikoli – kolikor jaz poznam – v preteklih letih prizadevala resno, sistematično, profesionalno, načrtno, goreče in zavzeto premakniti evangelizacijo na temeljnih področjih zakona in družine. So bile pač druge prioritete.

    Po drugi strani pa: prav toliko kolikor avtor poziva k “uri za iskrenost” vrh Cerkve in duhovnike – prav toliko bi bilo treba pozvati k tej uri katoliško civilno družbo ali katoličane, ki delujejo v drugi laični civilni družbi. Ni bil naš večinski odziv kaj zelo drugačen od odziva škofov. Prispodoba “slonokoščenega stolpa” bi lahko veljala tudi za dobršen del “civilnega” odziva PROTI.

    In še glede škofov. Sam si nikakor ne želim, da bi utihnili ali se odmaknili. Pa četudi bi se ustavna večina slovenskega plebsa njihovemu glasu uprla. Nasprotno, če kaj potrebujemo v tem času(kot “mi” imam v mislih predvsem katoliško občestvo), so to škofje, ki so resnični pastirji in ki so pripravljeni dvigniti svoj radikalni preroški glas (najprej za tiste znotraj potem za tiste zunaj). Ne glede na posledice. Drži pa, da so te preroškosti še manjka (sodeč recimo po letošnjem postnem pismu). Ampak te preroškosti ne manjka samo škofom, ampak tudi nam.

    Prepričan sem, da bo čas po referendumu – ne glede na izid – končno odprl polje za to. Ob porazu zagotovo, verjamem pa, da tudi ob zmagi.

    • Bravo Štefan!
      Dobro povedano. Poleg tega, pa žal ne delim občutka z Alešem, da se je naša cerkvena hierarhija močno oklenila “naše stvari” referenduma. Vtis sem imel, da je ostala civilna iniciativa dokaj sama. So se pa močno odzvala duhovna gibanja in to jim lahko štejemo v čast.

    • Mislim, da cerkvi niso potrebni (politični) radikalizem, gromovništvo ali konfrontacija, to navsezadnje tudi ni v duhu krščanstva. To smo že imeli pod Rodetom, posledica pa je bil ta, da je bil delež katolikov v Sloveniji pred njim 72 odstoten, po njem pa samo še 58. Cerkev je sedaj na prostem trgu, na katerem tekmuje z drugimi religijami in filozofskimi naziranji za duše ljudi, in to novo realnost bo morala upoštevati, če bo hotela biti uspešna pri reevangelizaciji.

      • Merilo “uspešnosti” v tem primeru zagotovo ni “količina”, ampak “kakovost”. In upam, da Cerkev nikoli ne bo delovala (“tekmovala”) po načelih prostega trga in prilagajanja vsakokratnim modnim trendom določene skupine potencialnih simpatizerjev. Nauk je nauk, v osnovi nespremenljiv – ne glede na (ne)omahljivost ali (ne)odločnost škofov.

        Zanimivo pri vsem skupaj pa je, da se večini ne zdijo prav nič sporne izjave vidnih predstavnikov javnega (političnega)življenja, s katerimi podpirajo in pozivajo k podpori Dzak. To je menda njihova legitimna pravica. Prav tako kot je (tako vsaj izgleda) dolžnost nasprotnikov Dzak (ne glede na njihov družbeno-politični položaj), da so vsaj tiho, če že nočejo prikimavati podpornikom. A Bog ne daj, da se oglasi kdorkoli iz vrst teologov! Njim bi morali zakonsko prepovedati misliti s svojo krščansko pametjo. Živela klerofobija!

  2. Na TV2 so predvajali filmček “Otrok na spletu”. Ta link sem poslal tudi nekaterim zagretim zagovornikom Dzak.

    Dobil sem tudi nekaj povratnih informacij, da jih je bilo groza ob predvajanju te resnične zgodbe. No, pa smo tam. Prava “Babilonia”. Kje je tu naravni zakon, ki je vpisan v naše gene? Ko človeštvo ni upoštevalo morale in etike so propadale civilizacije. Antropologi to predobro poznajo. V tem Dzak je veliko nedorečenosti in dvoumnosti. Zakaj niso upoštevali interdisciplinarnost? Zakaj je bil pisan v zaprtem krogu? Zakaj smo Slovenci tako razdvojeni? Opažam, da ima tudi veliko levičarjev pomisleke, čeprav zagovorniki uporabljajo preizkušeni trik: Smo ZA, ker je cerker PROTI.

  3. Ne vem zakaj Mavra težko berem. Berem, nič posebnega, malo preskakujem, berem, kar neki, berem, preskakujem, … in končam in na koncu sploh ne vem kaj hoče povedati.

    Sem proti DZAK. Zelo se strinjam s Štefanom.

  4. Pozdravljam refleksijo v lastnih vrstah in to tudi o tako občutljivih temah! Avtorjev pomislek o zadovoljitvi z etapno zmago je navsezadnje zelo upravičen. Če zgolj bombardiramo drugo stran, ne da bi se pogledali v ogledalo, v čem smo potem pravzaprav drugačni od »njih«, ki z vso močjo kapitala, medijskih hiš in inštitutov kričijo ter jurišajo …

  5. Nobenega triumfalizma v tem primeru ni v cerkvenih krogih. Na žalost, celo tiste, ki so trdno prepričani, da gre za stvar božjega načrta s stvarstvom in v prid uravnoteženemu sprejemanju naravnih danost, če DZak zavrnemo, zavira neki čuden, nerazložljiv strah. In teh je še največ med duhovniki. Skisan pogled na Cerkev je podzavestna usedlina stalnega pranja možganov. Kljub vsem človeškim elementom v Cerkvi, ki prihajajo na dan z napačnimi odločitvami, je v sami Cerkvi veliko iskrenega iskanja pravilnih rešitev in volje, da bi jih prenesli v življenje.
    Če pa bi kdo popustil pri tem referendumu, “da bomo imeli mir” se moti. Aktivistični lobi ne bo odnehal, pač pa bo vrtal naprej. Vedno velja tisto pravilo: “boljše prva zamera kot zadnja”. Zaustavimo razdiralce, dokler je še čas.

    • Gospod Peter, je širjenje nestrpnosti in sovraštva do ljudi, ki so neheteroseksualno usmerjeni, del, kot pravite, božjega načrta s stvarstvom? Če je, potem to ni božji, ampak demonski načrt!

      • Nisem zasledil širjenja nestrpnosti do istospolno usmerjenih, vsaj ne s strani, s katere to trdiš ti. Je pa širjenja nestrpnosti zelo veliko s strani “takoimenovanih” zagovornikov istospolnih. Niti ti sami niso nestrpni. Žal, gre za dobro organiziran lobi, ki ima zgolj namen razmajati to, kar je mnogim sveto. Zakaj bi sicer ti isti “takoimenovani” tiste, ki se zavzemajo za pravico otroka do očeta in matere lepili etiketo “latentnih gayev” ali kaj podobnega?
        Božji načrt s stvarstvom je jasen in stranpoti so kot suhe veje, ki prej ali slej SAME OD SEBE odpadejo. Ni potrebno posebno zaganjanje vanje.

        • Kdo pa po vašem mnenju sestavlja ta “dobro organiziran lobi”? Pri nas in v svetu? Zakaj pa naj bi bilo nekomu v interesu uničiti klasično družino? To bi bilo demografsko in ekonomsko samouničevalno početje in samo totalen norec lahko prejšnji slovenski vladi pripisuje takšen namen. Kako pa naj homoseksualci – ki so bili, so in bodo v manjšini – svoj način življenja, svoje prioritete vsilijo heteroseksualni večini? Gospod Peter, vaši “argumenti” so na zelo trhlih nogah! They don’t make sense!

          • Ne obračaj plošče! Tisti, ki so v lobiju, pač imajo imena in priimke.
            Kako naj vsili manjšina večini? Argumenti se kažejo vsak dan sproti.

          • Sprenevedaš se. Gejevski lobi je en najmočnejših lobijev. So v samem vrhu v Bruslju – in to velik in močan lobi.

            Na drugi strani so v samem vrhu modne industrije. Glavni modni oblikovalci so moški – in vsi geji.

          • Če hočeš biti vrhunski modni oblikovalec, moraš biti izjemno kreativen. Izjemno kreativni ljudje so po definiciji nadpovprečno inteligentni. Ergo: geji so nadpovprečno inteligentni! Tisti, ki jih poznamo, to že dolgo vemo.

          • Še ena taka neumnost.

            V resnici so se zgolj prigrebli do takih pozicij. Zdaj jim pa slava pada, ko so jim na odru od lakote umrle punce, ki so jih hoteli s hujšanjem narediti v fante.

          • Ja, točno to. Kakšno nasilje izvajajo nad ženskami! Manekenke so spremenili v “obešalnike”, toliko da jih ne pitajo s hormonskimi tabletami kot nekoč ruske športnice. Inteligenca pa taka.

          • K sreči so se ženske – modne kreatorke končno spravile narediti modno revijo tudi za ženske z normalnimi oblinami in tudi za bolj okrogle postave.

          • Jasno, da je tebi to všeč, ker imaš doma kakšno zanemarjeno, neumito šunko. Če sploh maraš ženske, kajti vse kaže, da si samozatrt peder.

          • Samozatrt peder si ti, kajti očitno imaš raje take punčke podobne fantkom – okostnjake, ki nimajo nobenih ženskih oblin.

            Nekateri imamo raje lepe ženske obline.

          • Ti si morda že želiš ženskih oblin, ampak njihove lastnice si gotovo ne želijo tvojih umazanih tac na njih!

          • Čedalje bolj jeznorit postajaš. Ker nimaš argumentov.

            Tvoji idoli geji so pobijali ženske z izstradanjem. To je dejstvo.

          • Lojzek že dolgo ni seksal (če je sploh kdaj), pa je ves potreben, zafrustriran in posledično nestrpen in besen … Bogi revček, bucbuc!

          • Beno, a take težave te dajejo?

            Več kot očitno je, da je tvoja jeznoritost in žaljenje posledica globoke nesreče in nezadovoljstva, pa tudi ranjenosti.

    • “Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela.”

      Ampak verjetno ni več daleč čas, ko si bodo tako kot v ZDA tudi pri nas upali na glas povedati, kdo je kdo.

    • Znano je, da gejevske organizacije dobijo ogromno denarja od države in tudi iz tujine. To kaže, da je lobi močan.

  6. Tale propaganda za pedre in lezbijke mi jih je priskutila.

    Prej nisem imel do njih nikakršnega odnosa, ne poitivnega, ne negarivnega.

    Preurejanje narave.

    Kar je preveč, je preveč!

  7. Beno!
    Tista o inteligentnih in nadpovprečnih gejih je zelo dobra. Neinteligentna baraba ni kaj dosti nevarna.
    Nevarni so inteligentni ljudje, ko se spridijo.
    No, če se malo pohecam, so pri nas inteligentni ljudje bili med vojno in po njej zelo preganjani. Mnogi pobiti, mnogi pregnani, mnogi, ki se po vojni v gnilem socializmu niso mogli uveljaviti, pa so se podali v tujino in mnogi tam tudi uspeli. Tako so nam ostali za voditelje najbolj inteligentni udbomafijci.
    Imeti moč argumenta je čisto nekaj drugega kot imeti argument moči. Slednji med ljudmi vedno pogosteje prihaja v roke norcev in brezvestnežev. Zato so tisti, ki imajo moč argumenta, pogosto preganjani…mnogokrat tudi do smrti. Toda umrli bomo vsi, a resnično življenje živijo le tisti, ki ga darujejo za obrambo pravice šibkejših, zatiranih. Njihova imena so zapisana v knjigi živih. Tisti z argumentom moči; diktatorji, krivični sodniki in drugi krivičniki… bo prišel čas,ko bodo še sami sebe prezirali. Prišel bo čas, ko si bodo v resnici želeli, da bi se sploh ne rodili. Ko se v svoji moči norčujejo iz revežev in nemočnih…, bedaki, mar ne opazite, da čas hitro odšteva!
    In ko bo potrebno položiti račune za svoja dela, storjena iz zavisti, hudobije in nevoščljivosti.
    Upam, da bomo do takrat spoznali resnico.
    Zaključil bom z besedami Priodigarja, ki si jih je privoščil tako imenovani oče naroda Milan Kučan: “Je čas zbiranja in čas raztrresanja. Je čas sejanja in čas žetve. Je čas vojne in čas miru.”… Je čas, ko so Milana kronali za očeta naroda in bo prišel čas in je že pred vrati, ko bo s svojo udbomafijo in skupaj z prizadevanji za novi družinski zakonik, razkrinkan in spopznan za njegovega grobarja. In kaj boste rekli o možu, ki si je sam odžagal vejo na kateri je sedel? Ja ni kaj reč. Visoko je sedel a nizko je padel. Če mu ne bo uspelo prej, mu izkreno želim, da bi vsaj ob svojem padcu prišel do pravih življenjskih spoznanj. Z vsem spoštovanjem MIR IN VSE DOBRO!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite