Upanje, vizija in pogum

21
533
Maketa Plečnikovega parlamenta, foto: mgml.si.
Maketa Plečnikovega parlamenta, foto: mgml.si.

Logika parlamentarne demokracije naj bi bila, da gremo vsake štiri leta na volitve, sami pa se do naslednjih ukvarjamo s privatnimi zadevami. To logiko nam vsiljuje vladajoča garnitura, da bi oni štiri leta lahko delali, kar bi hoteli. Izgubljena štiri leta so lahko zelo draga, pa tudi pokrasti se v tem času da veliko, zato je neodgovorno pristajati nanjo. V normalnih demokracijah nadzorno vlogo opravljajo mediji, pri nas pa je 90% medijskega prostora sestavni del oblastne plenilske elite, njihova glavna naloga pa zaščita le te.

Poglejmo npr. sedanjo oblast. Ustoličila se je z goljufijo in zlorabo sodstva. Pri tem pravosodno medijskem državnem udaru, so največji mediji orkestrirano odigrali ključno vlogo. Imamo pogoltne profesorje ministre, ki jih kot profesorje niso brigali študentje, ampak predvsem lasten žep. Ali mislimo, da jih sedaj zanimamo državljani?

Na vrhu pravosodja imamo predsednika vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca, dva, ki so jima ustava, človekove pravice in zakoni dokazano španska vas. Nastavil ju je Borut Pahor, ki bo v naslednjem letu predlagal šest ustavnih sodnikov. Človek, ki je na najodgovornejši funkciji rednega pravosodja nastavil dva kršitelja človekovih pravic, bo sedaj predlagal dvotretjinsko večino, 6 od 9, ustavnih sodnikov! Najprej je za šest let zavozil redno pravosodje, sedaj se očitno pripravlja na to, da za 9 let zavozi še ustavno sodišče. Navodila izrojene levice preko Jasne Murgel in Aleša Zalarja po razglasitvi rezultatov družinskega referenduma ter pred dnevi Lojzeta Udeta so kristalno jasna – postaviti svoje ustavne sodnike. V teh dneh je predsednik Pahor že začel z marketinško pripravo terena, češ, kako se trudi narediti uravnoteženo sestavo. To je slaba napoved za pravno varnost. Če bi hotel predlagati uravnoteženo sestavo, bi to naredil, ne pa zganjal tega teatra. Če ob pravosodnem razsulu, ki ga je povzročil, pomislimo, da nas je v treh letih zadolžil za cel proračun, za 9 milijard EUR, je pričakovanje, da se državi z njegovimi ustavnimi sodniki slabo piše, žal zelo realno. Dobra stvar v tej zvezi je, da so leta 2017 predsedniške volitve, na katerih ga bomo državljanke in državljani lahko zamenjali, če se ta utemeljena predvidevanja uresničijo.

Bankirji so pred leti banke okradli za 3 milijarde EUR. Noben za to ni odgovarjal. Nasprotno, Cerarjeva vlada je te iste ljudi pred kratkim postavila za vodilne v NLB. Trimilijardno kazen za krajo, ki smo jo posredno omogočili tudi z odločitvami na volitvah, smo dobili vsi, vsak 1.500 EUR. Žal tudi tisti, ki še niso mogli voliti in celo še nerojeni.

Je pa vlada ta teden pokazala, da zna ukrepati, če hoče. Na cesto meče 7 policistov, ker so dali pihati enemu ministru!

Vsako leto imamo 8.000 mladih (v zadnjih petih letih 40.000), ki smo jih kot država prepričali samo v eno: v tej državi ne morem ali celo nočem več živeti! V njej nimam prihodnosti! Slovenska rodnost tako ni okoli 20.000, ampak samo okoli 12.000. Odhajajo praviloma najsposobnejši in z vidika penzijske blagajne tisti, ki naj bi skrbeli za penzije. Odsotnost njihovih vplačil je čisti minus v pokojninski blagajni. Ob 1,5 rodnosti in 8.000 mladih, ki vsako leto odide, imamo vsako leto vsaj 14.000 ljudi manj kot bi bilo potrebno za normalno ohranjanje števila prebivalstva. Na dlani je torej eno samo ključno vprašanje: ali hočemo kot narod preživeti? In eno nekoliko bolj kratkoročno vprašanje: koliko časa bodo ob teh uničujočih trendih pokojnine še vsaj približno take, kot jih poznamo danes? Komur je resnično mar za upokojence, si mora prizadevati za družine in čimvečjo rodnost. Erjavčeva upokojenska stranka je radikalno protidružinska in s tem nič manj radikalno protiupokojenska. Koliko časa bo še zavajal upokojence?

To je naša zakonodajna, izvršna, sodna in finančna oblast. Ampak, da so ti na teh položajih, ni njihov problem. To je naš problem, ki smo si ga sami naredili. Lahko se tolažimo, da ni tako hudo. Od te tolažbe bo samo še huje. Včasih si moramo priznati, da smo morda kaj naredili narobe in začeti delati drugače.

Dolgo časa sem mislil, da rabimo boljše, bolj odgovorne politike, sedaj pa sem čedalje bolj prepričan, da v državi potrebujemo bolj odgovorne državljanke in državljane, lastnike države. Brez zamere. Vključno z mano. Recimo, da vsak od nas v povprečju da državi na leto v upravljanje 10.000 EUR. Če bi se obnašali kot odgovorni lastniki teh 10.000 EUR, bi jih zaupali tistemu, ki bi z njimi po našem mnenju čimveč naredil. Kako pa se mi večinoma odločamo na volitvah? Na podlagi tega, na kateri strani so bili naši predniki v drugi svetovni vojni, ali hodimo v Cerkev ali ne, kdo boljše izgleda, koga mediji lepše prikazujejo… Vsako podjetje, kjer bi na podlagi teh kriterijev sprejemali ključne odločitve, bi hitro propadlo. Ker država na trgu nima konkurence, to pri njej traja nekoliko dlje. So pa zato posledice za vse državljanke in državljane hujše, ko do tega pride.

Oblast je odraz nas, državljanov. Kakor kruto se to sliši ob nesposobni vladi, predsedniku države s poraznimi rezultati, kriminalnemu vrhu pravosodja in lopovskemu vodstvu NLB. Zato se moramo najprej spremeniti mi. S takimi na oblasti bomo vsako leto živeli slabše. Če hočemo to preprečiti, bomo morali čimprej svojo željo po dobrem življenju postaviti pred ideološke delitve. Odločanje po ideoloških delitvah na naslednjih nekaj volitvah bi odločilno ogrozilo našo blaginjo in prihodnost. Imeti moramo pogum in voljo za prenovo – našega pogleda na politiko. Verjamem, da to zmoremo. Tega upanja si ne smemo odvzeti.

Slovenija dobiva nove nebeške priprošnjike. Prepričan sem, da bo to tudi izjemen umetnik ter velik ponižen človek Marjan Štefančič, ki smo ga pokopali v petek.

21 KOMENTARJI

  1. “Dolgo časa sem mislil, da rabimo boljše, bolj odgovorne politike, sedaj pa sem čedalje bolj prepričan, da v državi potrebujemo bolj odgovorne državljanke in državljane, lastnike države.” (Aleš Primc)

    TAKO JE!

      • Ojoj! Nisem vedel, da je možnost odgovornejšega obnašanja prepovedana. Se opravičujem, gospod Janko!

        • Spoštovani gospod Alfe. Sem računalniško polpismen. Ne vem zakaj mi sistem ni dopustil, da bi napisal komentar pod svojim imenom, pod katerim sem ca 2 leti nazaj že napisal en komentar. In sem se na novo registriral kot Janko in ne kot prej s polnim imenom Janko Gedlička. Pod tem imenom Janko Gedlička pa mi je sistem ven vrgel moj samostojni komentar nekoliko nižje čeprav vam nisem mogel odgovoriti na svoje polno ime. No v tem samostojnem komentarju boste uvideli, da stremim k sicer mukotrpenemu napredovanju v ozaveščanju k bolj odgovornemu delovanju državljanov. Pa prijazno vas pozdravljam.

          • Gospod Janko,
            poglejte, ko ste zapisali samo o državljanih, sem dobil vtis obtožbe, da gospod Aleš predlaga zamenjavo državljanov. Sedaj je očitno, da je bil ta vtis napačen, zato se opravičujem za sarkastičen odgovor.

  2. Kdo pa naredi odgovorne državljanke in državljane?

    Starši, šole, mediji, sodstvo, civilna družba! Kdo pa z njimi upravlja ali vsaj nanje močno vpliva? Kdor ima realno oblast.

    Odgovornosti ni mogoče deliti!

  3. Spoštovani gospod Aleš Primc. Gotovo se zavedate, in vsak odgovoren državljan tudi, da ste prav vi zelo odgovoren državljan – eden izmed najbolj odgovornih. Prav vi tudi veliko naredite v vspodbudo državljanom, da se marsikdo odpravi na pot dejavne odgovornosti. Sčasoma se bo število odgovornih državljanov večalo v veliki meri tudi zaradi občutenja posledic ravnanja neodgovornih državljanov na oblasti. Le korajžno na pot k ustanovitvi nove stranke. S svojo moralno avtoriteto, ki je pomembna sestavina vaše karizmatičnosti, boste pritegnili marsikatere neodločneže, ki vam bodo začeli dejavno slediti.

  4. Fino. Primc je spoznal, da malikovanje politikov spretno izkorišča mafija.

    Čim prej ustanovite svojo, resnično svojo!, stranko, g. Primc. Slabše kot je, ne more več biti ob tej optični prevari.
    In lotite se konkretnih stvari povezanih z milijardami.

    • Gospod Pavel,
      če nisem preveč vsiljiv, bi lahko vi kaj prispevali k programu te, sicer še ne obstoječe stranke? Tako mislim, kot odgovoren član?!

    • Ja to bo še težko delo. Hvala bogu, si je gospod Primc s svojim neutrudnim delovanjem in njegovimi uspehi pridobil dokaj široko in pozitivno prepoznavnost. Vseeno pa sem prepričan, da tako kakor pri zlasti vseh desnih strankah že čakajo udbovski podtaknjenci, da se infiltrirajo ter ob primernem času minirajo dobro in uspešno rast in delovanje stranke. Realna oblast nikakor ni pri volji izpustiti vajeti in odstopiti od predvsem zanjo bogato napolnjenih korit. Potrebno bi bilo, da se mu priključi čimveč enako mislečih simpatizerjev, ljudje iz vrst vstrajnikov, in sorodnih civilnih iniciativ. Ob proporcionalnem volilnem sistemu tudi Janez Janša poziva na učvrstitev desnice in njeno tvorno povezovanje. Skupaj bi lahko bila močna.

  5. G. Aleš Primc, kaj pa vi menite, ali je Slovenija je v nenormalnem stanju!?
    V zadnjem intervjuju na nacionalni TV je Janez Janša namreč dejal, da je Slovenija v nenormalnem stanju in dodal: »Če se to ne bo presekalo, bodisi s spremembo volilnega sistema bodisi z neko krizo, ki si je sicer nihče ne želi, ampak očitno je samo to lahko pot do sprememb.« Predsednik SDS tudi pravi: »Razmere bi se normalizirale in uravnotežile, če bi DEMOS na volitvah dobil ustavno večino.« Torej je volilni sistem za spremembe odločilen. O tem govori tudi publicist, teolog, dr. Andrej. M. Poznič v zelo aktualnem članku Smrt demokracije, kjer med drugim pravi: »Prvi razlog za umiranje demokracije od znotraj je slaba ponudba kandidatov, ki naj jih ljudje volijo. Stranke, ki so naravno in potrebno orodje za združevanje politično sorodno mislečih ljudi, hitro postanejo fevdi takih in drugačnih zaprtih krogov, tudi klik imenovanih ali struj, ki ne dovolijo, da bi kdorkoli, ki ni »naš« prišel na kandidatno listo »naše stranke«. Notranji boji v strankah se tako ali drugače odločijo v korist ene same struje, ki potem skrbi, da ostane na položajih. Politične stranke običajno vodijo predsedniki, ki so na položajih zelo, zelo dolgo. Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete. Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen. Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.« Pomladne stranke zopet »kažejo« več pripravljenosti za sodelovanje, saj so na zadnjih volitvah doživele velik poraz. Obetajo se nove stranke na desnici.
    Kaj menite g. Primc, ali bodo torej politiki, predsedniki strank, tudi »pomladnih strank«, poskrbeli za to, da bo eden prvih ciljev vsaj pomladnih strank nov volilni sistem, saj brez tega ne bo potrebnih sprememb za napredek države?

  6. Obsojeni menedžer MERKURJA Bine Kordež je kot prevzemnik še oktobra l. 2007 dejal: »Kreditov ne bomo vračali!« Kje je to lahko kot moralno sprejemljivo, da se tako pridobi lastnina nad podjetjem? Če bi bila tista leta konjunktura, bi Kordež in podobni uspeli in tako pridobili lastnino, kot v primeru prevzema BTC, vendar bi kredit poplačalo kar »prevzeto-kupljeno« (?) podjetje. »Večina menedžerskih odkupov temelji na obremenjevanju prihajajočih denarnih tokov družbe. Z drugimi besedami; na dodatnem zadolževanju družbe. Menedžment namreč za nakupe ne tvega svojega denarja, ampak denar, ki bi ga družbe lahko porabile za naložbe ali razvoj.« Tako je že l. 2002 dejal Jože Lenič, direktor najpomembnejšega državnega sklada – Kapitalske družbe. Tako stališče je imel tedaj tudi predsednik RS Milan Kučan, ki je izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.» Tudi tedanja ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin, je imela veliko podobnih pomislekov. Ministrica je razmišljala o ukrepih, nad katerimi bi bedela država in je dejala: »Treba bo pregledati tudi predpise, ki veljajo za zavarovanje bančnih posojil z zastavo vrednostnih papirjev in tistih, ki se nanašajo na spremembe namembnosti danih posojil.« A šele leta 2008 je Janševa vlada le spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne gospodarske družbe in zastavo delnic prevzete družbe.
    Berem zagovornika tajkunizacije , Igorja Kadunca, MBA, ki pravi:«Ne poznam ureditev zadosti držav EU, da bi ocenil, ali je res v večini držav prepovedano kreditiranje podjetij znotraj holdingov in zastava delnic. Vem pa, da takih omejitev v uspešnih državah ni, ker so nesmiselne.«
    Sam sem povsem nasprotnega mnenja in vedenja. Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem.
    Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.«Berem tudi dokument; EVA: 2007-2111-0154, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), kjer je povsem jasno navedeno: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«. Torej je vedenje o problematičnosti naše »divje privatizacije« glede na vrednote in regulativo EU le obstajalo. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«. Slovenska država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Tako smo državljani po privatizaciji zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih pokojninskih in drugih prispevkov. Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti divjo privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije? Politika, vlade, pravna država, stroka in nadzorni sveti. Kar pa se je zgodilo in se dogaja, je zame še vedno nezaslišano, predvsem pa neodgovorno in tudi kaznivo! Kdaj bodo odgovorni odgovarjali volivcem?
    http://hubert.blog.siol.net/2015/10/19/slovenija-potrebuje-moralno-prenovo/

  7. Primčev politični apel, jemljimo ga tu kot iniciatorja nove politične stranke, je zelo jasen. Jasna, močna sporočila doseže z ocenami, v katerih očitno poenostavlja. Slaba stran takšnega poenostavljanja je to, da zlahka pade v nasilje nad resnico; ali recimo drugače – do treznega uravnoteženega vrednotenja dejstev.

    Čudim se recimo ostrini Primčevega napada na predsednika Pahorja. In me to spomne na eno po mojem zgrešeno zadevo, tudi v osnovnem komunikacijskem smislu, iz časa prve Janševe vlade, namreč brutalen konflikt s tedanjim predsednikom Drnovškom, tedaj že zaznamovanim z usodno boleznijo. Nikoli nisem bil poseben občudovalec sicer od starih klanov dokaj neodvisnega Drnovška, ampak tisto se mi je pa zdelo jako deplasse.

    Tu imamo zdaj Pahorja, ki je bil ob podpori svoje nekdanje stranke izvoljen predvsem z glasovi desnih ( ker se desni kandidat ni prebil čez petinski delež glasov); zagovarja zmerna in razumna stališča in jasno kaže samodeklarirano voljo, da bi bil predsednik vseh Slovencev, torej tudi levih in desnih hkrati. Desetine njegovih ravnanj bi lahko tu našteval, kjer je šel na jetra trdi ideološki levici s tem, ko se je pokazal odprtega in razumevajočega do desnega pola, do desnih politikov, vključno z Janšo, do katoličanov in Cerkve, do izvensodno pobitih. Kot noč in dan v odnosu na Danila Tuerka. Seveda ne more biti, če želi biti predsednik vseh , pristranski niti v prid stališč trde desnice.

    Ko gre za imenovanje Masleše in Fischerja, ne moremo odmisliti, da je bil v svoji vladi premier z zelo omejeno močjo in da so ga lastni zrušili; da pač nikoli ni imel prave moči nad takimi kot so Zalar, Golobič etc. Za razliko od Primca verjamem, da Pahor iskreno želi uravnoteženo sestavo ustavnega sodišča. V parlamentu bo glavni problem, ne pri njem, da bi mu leva večina dovolila nova imenovanja. Razen tega za razliko od avtorja verjamem, da bo Pahor zlahka ponovno izvoljen, če bo kandidiral. Tudi vse ankete na to kažejo.

    Od sesutja druge Janševe vlade je Slovenija imela 2 vladi. Bratušek in Cerar. Primc piše, kot da bi skozi imela eno in isto. Janševo vlado so sesule “ljudske vstaje” + KPK skupaj z mediji. Sodstvo je tu imelo le postransko vlogo. Bolj izrazita je vloga sodstva pri volitvah, ki jih je dobil Cerar. Ne moremo pa vedeti, ali jih ne bi dobil tudi brez tega.

    Vladi Primc očita recimo to, da meče na cesto 7 policistov, ker so dali pihati enemu ministru. No, ti policisti so delovali zarotniško, načrtno in so zavestno kršili zakone in predpise. Na čelu takega delovanja je bil vrh sindikata. To je krepko več kot vprašanje pihati ali ne pihati ministru; to je nesprejemljiva široko organizirana načrtna zloraba pooblastil znotraj represivnega aparata, kar je načelno nevarno.

    Z Erjavcem je marsikaj narobe, ampak najšibkejši možni očitek se mi zdi, da bi bila njegova stranka protiupokojenska. Realno hoče Erjavec za upokojensko malho največ, kar lahko doseže ali izsili. To je pa težko ne opaziti in celo negirati.

    Skratka, od Primca sem bral že mnogo boljše stvari. Najbrž sem tudi zato ob naštetih poenostavljanjih, po mojem nekaterih pristranskih, če ne povsem zgrešenih ocenah in nad propagandnim tonom toliko bolj razočaran. Verjetno pa postaja bolj jasno, kam namerava Primc usmeriti svojo napovedano stranko. Glede tega sem bil v dvomih, saj ima ob zelo desnih podpornikih odbora 2o14 ( “Kučana v zapor” itd) obenem neko zgodbo sklicevanja na krekovsko tradicijo, ki ni desna. Ta zapis pa ga s svojo ostrino uvršča v prostor desno od Janševe SDS.

    Problem je po mojem, ker se je Janša pomaknil toliko v desno, da bolj desno od njega ostaja precej malo političnega prostora. Potencialnih volilcev.

    Pomlad pa sredino očitno prepušča Cerarju in novim Cerarjem. To je po mojem usodna napaka. Naj spomnim, krščanske demokracije se samodefinirajo kot sredina. Die Mitte. Il Centro. In kot proevropske, v dobrih ali slabših časih za Evropo.

    • “Vladi Primc očita recimo to, da meče na cesto 7 policistov, ker so dali pihati enemu ministru.”

      Res??? Ali očita, da pusti tvorce bančne luknje pri miru, na cesto pa meče tiste policiste? Čisto namensko nerazumevanje, kajne?

    • Ti si zelo površen. To s policaji je namreč že plehko.
      Sodiš izključno po videzu, brez globine. Številne podrobnosti, ki jih poznaš, so slaba krinka.
      Ko gre zares, recimo to s policaji, pa odpoveš na celi črti.
      Seveda je to narobe, toda to dela policija ves čas, vsem. Dogovarjanje sploh ni problem, ker policija se ves čas o vsem “dogovarja.” Drugače sploh ne morejo delati.
      Problem je, ker so pri nas policijske “racije” legalne in normalne. Ampak, tega ti ne vidiš. Tebi je to prav. Zato nikar tu glumit neko pravičniško držo.

      • Nimajo se kaj dogovarjati na prometni policiji, koga bojo ustavljali. Ustavljati imajo pravico le popolnoma nenačrtovano ob indicu, da je slučajni mimovozeči v prekršku.

        Pravica je pravica le, če vrednoti dejanja in če je slepa na imena in priimke in titule in socialni status; in obliko ušes, če hočeš.

        • Racije so pri nas normalna stvar. Zato gre v tem primeru za navadno hipokrizijo.
          Poleg tega, noben od policistov ne bo odpuščen. In celo prav je tako, ker takšna kazen sploh ni primerna. Vse skupaj je zato le ogledalo žalostnega stanja. Zelo žalostnega stanja v policiji. In vodstvu države na sploh.

  8. Vabilo Pahorja Putinu in podpiranje ruske politike do Ukrajine, Sirije in EU je gotovo tudi uravnoteženo dejanje? Enačenje napadalcev in žrtev je uravnoteženo dejanje?

    Naivnost ali še kaj hujšega nekaterih katoličanov je brezmejna.

    • Pahor je ves čas svoje funkcije precej proameriško, ne le proevropsko orientiran. Vsekakor prej pro USA kot proputinovsko. Zelo dobro se je javno razumel s tudi meni odličnim odkritim veleposlanikom Musomelijem. Nikoli ni bilo s Pahorjeve strani najmanjšega postavljanja na rusko stran v ukrajinskem konfliktu. Če bi komu ta očitek lahko šel, je razen premnogim novinarjem ( ali celim uredništvom) na mestu slovenski vladi in Erjavcu osebno. Nikoli Pahorju.

      Sirija ni ista zgodba kot Ukrajina. In je zahod ne bo pacificiral z merjenjem moči s Putinom. Ampak v dogovoru z njim in mnogimi drugimi deležniki. V mirovnem sporazumevanju, ne z bombami. Celo Donald Trump to ve.

      Nismo v obdobju hladne vojne in Leonida Brežnjeva. V povabilu Putinu na komemoracijo ob 100 letnici pri kapeli pod Vršičem vidijo lahko problem le zelo zadrti ljudje.

      p.s. Mimogrede, lani je imel Putin uradne obiske v Budimpešti, Rimu in Vatikanu. Kmalu gre, če se ne motim, na Finsko. Ergo?

  9. Slovenska oblast je napisala strateški dokument “PS-Pametna specializacija« Slovenije, katerega je lani poslala evropski komisiji. Ta dokument je strateškega pomena, saj pove, kako se bo razvijala država, kje se bo specializirala, na katerih področjih se bo povečala dodana vrednost na zaposlenega.
    Dokument je podlaga kam bo država vlagala, v katera raziskovanja in dejavnosti, da se doseže razvoj na podlagi več dodanega znanja, da država poveča prihodke in blagostanje državljanov, brez zadolževanja.
    Ali je desnica vsaj so kreirala pametno specializacijo Slovenije, ali spremlja njeno uresničevanje?
    Kar vidim in berem, desnica to popolnoma zanemarja!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite