Upam, da bo počilo tudi v društvu novinarjev…

13
324

Avtor: Milena Miklavčič.

Minuli dnevi imajo- prav zaradi dogajanja v PEN-u- zame precej grenak priokus. Pisana besede je namreč del mojega življenja , kar pomnim in če kaj, potem mi je prav ta zmeraj in na vsakem koraku pomenila nekakšno svetinjo.

A ko danes gledam razgaljanje pisateljske srenje z moralnega vidika, me boli srce. Z žalostjo ugotavljam, da je resnica, ki se pred našimi očmi slači, še hujša od vseh tistih demonskih domnev, ki so se tkale v mojih razmišljanjih vsakič, ko sem zaman iskala odgovore na vprašanja, zakaj je tako in zakaj noče biti drugače.

Gledati na televiziji tako imenovane eminentne intelektualce, videti pa ”šopek” starih, senilnih, smešnih starčkov brez najmanjše olike, ki komajda spravijo skupaj nekaj poštenih stavkov, še tistega, ki je v tej državi vajen marsičesa, groteskno prizemlji.

”Kdo pa so sploh ti ljudje?” me sprašujejo, ker vedo, da tudi sama pišem. Ostanem nema, oni pa skomignejo z rameni, rekoč, da naši pisatelji itak ne morejo biti kaj prida, če jih nihče ne bere, in če nihče še ni slišal zanje.

…..

V sredo sem ujela nekaj minut Vročega stola, ko je eden teh, ki se štejejo med najbolj pomembne, z ekrana tulil, da njemu že ne bo nihče ukazoval, da mora šparat, da se mora čemu odpovedovat, njemu že ne!

Zdelo se mi je, kot da gledam dinozavra, ki je slučajno preživel ledeno dobo in stresa nebuloze o svojih pravicah in privilegijih.

Kričalo se je tudi o ukinitvi Ministrstva za kulturo. Pa o tem, za kaj in za koliko so oni- kulturniki- prikrajšani. So mar res tako pomembni, nezamenljivi izbranci, da bi jih moralo ljudstvo rediti tudi tedaj, ko ono strada?

Zdelo se mi je, kot da poslušam nekoga, ki je skregan s stvarnostjo, ki ne ve, da je država v totalnem kolapsu, nekoga, ki je ves čas, kar se sebe zaveda, zgolj dobival, da je le stegnil roko proti svojemu kulturnemu ministru. Na račun privilegijev pa- očitno tako lepo živel- da se mu je totalno sfuzlalo, zameglilo in strgalo.

……

Še nikoli poprej se ni tako boleče kot danes razgaljala prav resnica o slovenski kulturi.

Ki je, to si moramo priznati, največkrat sama sebi namen. Verjetno nismo niti opazili, kdaj se je zaprla vase, svoja literarna dela pa preko tistih, ki so imeli že kakšne koristi, tržila kot nekaj posebnega, ustvarjeno za bogove. Elitni so bolj malo, če sploh kaj, ustvarjali za tiste, ki ne le, da radi berejo, temveč tudi ljubijo slovensko besedo. Elitni so si med seboj delili nagrade, priznanja, titule. Enkrat je prišel na vrsto eden, drugič drugi. Starci, sivobradi, še zmeraj živeči v letu 1960, pa so se z vsemi štirimi držali preteklosti, ki jih je ustvarila in jim vcepila miselnost, da so najboljši in nesmrtni.

Dogajanje v slovenskem klubu PEN je zelo pomenljiv znak stanja v družbi. Boleče spoznavamo, kako kurbirsko se obnaša kulturna politika, saj zleze v posteljo z vsakim, ki ji nastavi rit. Spredaj ali zadaj, saj je vseeno. Četudi smo pogosto povesili pogled, se nismo mogli izogniti vprašanju, kje, za vraga, si je naša videna kulturna elita kalila svoje obnašanje in retoriko.

……

Gospodje in gospe iz že omenjenih društev so končno tudi prišli s pravo barvo na dan: na vse možne načine so se razkrili kot tisti, ki se z neukrotljivo blaznostjo dokazujejo kot strastni, evforični in brezkompromisni sovražniki vsega, kar ni le desno, temveč tudi janševo.

Šokiralo je mrhovinarstvo, s katerim so se brez tako opevane intelektualne elitnosti spravili na osebo, ki jim predstavlja simbol izgubljanja privilegijev.

Nekdo je dejal, da Veno Taufer in Boris A. Novak v svetovni literaturi pomenita približno toliko kot Mencinger in Mramor v svetovni ekonomski znanosti. Morda res, kdo ve. Svojo odličnost negujejo in umetno držijo pri življenju le v deželi opranih glav, kjer smo moralne vrednote že nekaj časa nazaj brez pogrebcev pokopali za bližnji plot.

Mimogrede. s kakšno čustveno intelginco pa se kričači lahko pohvalijo, povedo že besede, s katerimi so pospremili odstop Jančarja in Pahorja, dveh redkih mednarodno priznanih slovenskih literatov.

Primitivizma, nemalokrat vrženega med ljudi celo brez celofana, te dni ni bilo lahko poslušati.

…..

PS

Če sem že ravno pri besedi:

Upam, da bo počilo tudi v društvu novinarjev… zavedam se, da bo močno zamsrdelo, ko bodo pričele padati maske in ko se bo pričelo razkrivati, na kakšen način so bili novinarji zlepljeni s politiko, s tajkuni, mafijo in ostalimi barabami. Predvsem pa- za koliko.

Vir: Zarečeno


13 KOMENTARJI

  1. Moralno in etično čiščenje je potrebno v vseh poklicih.

    Logično je, da so novinarji, vsaj toliko zadolženi za moralo in etiko kot politiki.

  2. novinarji bi morali biti izmed vseh poklicev najbolj brezmadežni. oni so posredovalci resnice, ki je nikoli ne bi smeli prikrojevati za potrebe svojih gospodarjev.
    se strinjam z zapisanim, ja. Mogoče je res napočil čas, da položijo karte na mizo tudi novinarji.
    Pa mogoče pred tem še sodniki….A se res bojim, kaj bi se razkrilo, če bi imeli možnost vpogleda v delo in like sodnikov, brrrr

  3. V društvu mrhovinarjev ne bo počilo, verjemite.”Prodane duše” tega ferajna
    predobro živijo na račun svojega “samooklicanega vrhunskega novinarstva”.
    Primer: Poročanje o dunajski obsodbi v zadevi Patria je v naših vodilnih medijih je zavajajoče in temelji na novinarskih lažeh. (Glej Politiks!)
    Seveda z namenom!

    • Ja, ker je Politikis res zgled verodostojnega novinarskega portala. Problem slovenskih medijev je v tem, da preveč nekritično sledijo kulturnemu boju. To je sploh poznat pri prispevkih starejših novinarjev, iz katerih veje tako obupno navijaštvo, da je včasih prav boleče brat. Tu ni bistvene razlike med Delom ali Demokracijo.

      • Ko mačku stopiš na rep zacvili, ti cviliš.

        Če znaš nemško, lahko preveriš v originalu. In Politikis ima prav, pa, čeprav ga ti ne maraš, ker ni levakarski.

    • Natanko tako! Sodnica Zoellerjeva ni niti enkrat samkrat omenila slovenskih politikov, še manj pa Janšo. V obrazložitvi svoje sodbe je rekla j dobesedno naslednje: ‘Obstaja dovolj dokazov / dokaznih sredstev, da se je podkupovanje zgodilo in da je to vplivalo na natečajni / razpisni postopek v Sloveniji.’ (»Es gibt ausreichend Beweismittel, dass eine Bestechung stattgefunden hat, und das Ausschreibungsverfahren in Slowenien damit beeinflusst wurde”, sagte Richterin Zöllner in ihrer Urteilsbegründung) Prevod je natančen, ne prost, ker v takih primerih prevodi ne smejo biti svobodni, saj ne bi smeli dopuščati niti trohice prostora za morebitno svobodno interpretacijo. To pa, o čemer nakladajo novinarji v Delu, Večeru – in z veliko sladostratjo tudi pravoverna Petra Kerčmar v Tv KLUBU Pop danes po Tv (šla se je celo NLP – Neural Language Programming!!, ko je najmanj 10x ponovila izmišljeno trditev, ki je sodnica Zöllner ni NIKOLI izustila, v pritlehnem upanju, da si bo to zapomnilo čim več gledalcev!!!!), pa je naravnost kriminalno! Načrtno manipučliranje z ljudmi – za davkoplačevalski denar (o njuihovi etiki ne govorim, ker je preprosto NI!).

  4. Pisatelji so mi že dolgo uganka. Toliko snovi za pisanje, kot jo je v teh časih: Hlapci, Pohujšanja, Revizorji, Plašči, Zločin in kazen. Toliko snovi, ampak danes je višek literature 50 odtenkov. A se danes pisaatelji res nič več ne upate?

  5. Dokler bo na vhodu v stavbo RTV pisalo: “Nismo hlapci politike” , je povsem jasno, kako se ščiti hlapčevstvo eni edini dovoljeni, od nekdaj in danes dovoljeni.

  6. MR on 6.4.2013 at 15:35 P aše kako so hlapci politike! Navadni plačanci, udinjani tlačani s plačilom in nagrajevanjem! Zlagani, pokvarjeni in vseskozi sporni! Da o popolni odsotnosti hrbetnice sploh ne govorimo!

  7. Propad Estrade Neizogiben – PEN
    To je rod tistih, ki so se, kakor že mnogi pred njimi, prodali za Judežev denar. Dobro vemo, kakšen delež je Judu to prineslo. Slava in bogastvo, če sta pridobljena na nepošten način, nimata nobene vrednosti. Blagor tistim, ki ste zaradi resnice in pravice preganjani, vaš zgled in spomin na vas bo svetil svetleje, kot sonce opoldne. In spomin na vas ne bo nikoli zbledel.
    Gorje vam, ki se danes smejite in uživate ob sramotenju plemenitih in večne časti vrednih sinov človeškega rodu. Ki izmikate poštenemu delavcu njegovo plačilo, in lačnemu izmikate kruh. Spomin na vas bo ugasnil kmalu po vaši smrti in vaša usoda bo usoda tistega, ki je vaš navdih, usoda očeta laži in vsake nepostavnosti. Prenehajte s svojimi slaboumnimi dejanji, ki najprej in predvsem najprej ugonabljajo vaše neumrljive duše in jih pehajo v večni ogenj.
    Pravite, da ga ni. Seveda, zaradi vaše pokvarjenosti nočete več verjeti v svoj delež z njim. A ko bi vsaj malo verjeli v njegov obstoj, bi se morda spokorili in prenehali s svojim hlapčevanjem demonskim naukom. Tako pa…, naj se vas Bog usmili!
    MIR IN DOBRO!
    Zapisano na prvo nedeljo v aprilu, na praznik Božjega usmiljenja!

  8. Božjega usmiljenja so vsi zelo potrebni. Toda če se mu že apriori odpovedujejo, jim pa res ni več pomoči.

    Je pa dejstvo, da je prišlo do dokončne ločitve duhov. In to ni slabo. Pokazalo se je, kdo je kdo. In kdo kam spada. Ni več skrivanja za maskami. Tovarišija je pokazala svoj pravi obraz. In tu sploh ne gre več za JJ in njegovo izključitev – to je bil samo povod za vse skupaj. Bog že ve, kaj dela. Glavni namen vsega tega je, da se Slovenci končno streznemo od komunističnih opojnih pijač (opija za ljudstvo) in spregledamo kot Esmeralda. Dovolj je bilo laži.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite