Komaj smo se dostojno poslovili od domačih soustvarjalcev slovenske in krščanske zavesti, ko smo se spominjali Srečka Klančarja in še koga, že smo dobili obvestilo, da je na Dunaju umrl naš plemeniti prijatelj in podpornik dr. Erhard Busek (1941–2022).
Slovenski katoliški izobraženci smo se kot civilna iniciativa že od poznih 60. let zbirali in si na razne načine ohranjevali in utrjevali svojo slovensko in krščansko zavest, in sicer kot komisija v okviru škofijskega pastoralnega sveta. Delovali in zbirali smo se po župnijskih zasilnih prostorih, s kakšnim izletom v širši slovenski prostor.
Slovenski katoliški izobraženci so se začeli po prihodu dr. Alojzija Šuštarja povezovati s kolegi iz Evrope
Ko je v letu 1980 vodenje ljubljanske nadškofije prevzel dr. Alojzij Šuštar, so k njemu pričeli prihajati obiskovalci iz Evrope. V Ljubljano se je vračala izvirna krščanska demokracija, prava sprostitev tudi za nas. Ko je 23. junija 1983 k njemu prišla na obisk delegacija koroških/celovških katoliških akademikov (Katolischer Akademikerverband) pod vodstvom predsednika dr. Olafa Wieserja, je na sprejem v škofijskem dvorcu povabil tudi mene, voditelja omenjene komisije. S tem so se odprla vrata za naše širše povezovanje in delovanje – najprej s koroškimi in avstrijskimi katoliškimi akademiki in kaj hitro s številnimi intelektualci iz vse Evrope.
Iz naše osrednje komisije s središčem v Ljubljani se je delovanje razširilo tudi v koprsko in mariborsko škofijo. Ime komisije smo preimenovali v odbor za katoliške izobražence in kaj hitro naprej v odbor Škofijski odbor za izobražence, s kratico ŠOI. V Ljubljani je vodstvo ostalo meni, v Kopru je vodenje prevzel dr. Janez Podobnik, v Mariboru pa dr. Franček Smole (ki je takrat še opravljal doktorski študij). Vsi trije smo pozneje sestavljali Medškofijski odbor za izobražence s kratico MOI, ki je potem aktivno deloval vse do osamosvojitve, do ustanovitve Društva Slovenski katoliški izobraženci (SKI), ki ga danes vodita dr. Jože Balažic, predsednik, ter dr. Matija Cencelj, tajnik.
Dr. Erhard Busek je v politiki uveljavljal krščanski miselni svet v smislu Schumannove krščanske demokracije
Preden se je omenjeno društvo lahko formalno ustanovilo, je bil potreben čas in zavzeto osebno delo. V tem času se je dogajalo mnogo reči – deloma javno, še več pa na osebni ravni. Ker je to bil socialistični čas, ko je bilo prepovedano vse, razen hvalisanja tovariških, to je komunističnih idej, so bili posamezniki, ki so govorili o zatonu socializma in obnovi demokracije, kakor je to pri nas počel dr. France Bučar, za naše gibanje nadvse pomembni. V našem gibanju smo se veselili tudi pomembnih osebnosti iz širše Evrope, npr. Vaclava Havla, ki je oral ledino evropske politične demokracije, in dr. Erharda Buseka, ki je uveljavljal krščanski miselni svet v smislu Schumannove krščanske demokracije. Prvi nam je bil v spodbudo, drugi pa celo desetletje prijateljski sodelavec.
Busek je sodeloval s slovenskimi izobraženci na simpozijih in jih prišel obiskat, ko se je videlo, da bo tedanji politični sistem razpadel
Dr. Erhard Busek je vsaj dve desetletji pred velikimi spremembami deloval kot evropski politik in tudi umrl je sredi delovanja za pomoč napadeni Ukrajini. Spoznali smo se kmalu po tistem, ko nas je ljubljanski škof dr. Alojzij Šuštar povezal s celovškimi katoliškimi akademiki, pozneje pa tudi z dunajskimi in končno z evropskimi. Ko smo v Sloveniji pripravljali odmevne simpozije o miru in evropski krščanski kulturi, trikrat v Ljubljani in dvakrat v samostanu v Stični, je bil kot posrednik zraven. Njegovo stališče je bilo, da moramo v Evropi ohranjati in gojiti avtentično krčansko kulturo, da se moramo, zlasti na širšem obdonavskem prostoru, združevati in si prijateljsko pomagati.
Bil pa je hkrati tudi politik, ki je naredil, kar je bilo mogoče, da bi tudi na političnem področju čim bolje sodelovali. Ko je slutil in videl, da bo napihnjen socialistični red razpadel, nas je brez predhodnega dogovora v Ljubljani obiskal, očitno z namenom, da bi videl, kako smo pripravljeni na spremembe. Z ožjim odborom katoliških izobražencev, navzoč je bil tudi Lojze Peterle, smo ga skrivali v gostilni pri Mraku. Čeprav je bila organizacija sestanka v moji domeni, sem ob koncu pogovora naprosil Peterleta, da ga je v zahvalo nagovoril. To je bilo potrebno tudi zaradi tega, ker sem vedel, da pripravlja politično organizacijo, krščansko demokratsko stranko, ki jo je kakšen teden pozneje tudi ustanovil. Tako se je dr. Busek srečal z začetki naše politične organizacije in je to novost odnesel na Dunaj.
Konferenci z avstrijskimi katoliškimi izobraženci na Dunaju je sledilo zasebno srečanje z nekaterimi avstrijskimi državnimi voditelji
Kaj vse se je še dogajalo? V senci burnih političnih dogajanj je kaj kmalu sledila še druga konferenca na Dunaju na ladji Mozart, na katero sem bil kot povezovalni člen povabil predsednike novih političnih strank, ki so takrat nastajale, med njimi tudi predsednika slovenske krščanske demokracije Lojzeta Peterleta. Najvažnejši del tega dogodka se je dogodil šele po koncu rednega srečanja. Organizacijski tajnik konference mi je izročil posebno vabilo za slovenske katoliške izobražence, ki smo bili skupaj z L. Peterletom prisotni na celotni konferenci, in sicer na posebno večerjo v neki dunajski gostilni.
Ko so nas pripeljali v tisto gostilno, so nas tam že čakali avstrijski zunanji minister dr. Alojs Mock s spremstvom ter (poznejši) predsednik avstrijskega parlamenta Hainz Fischer s številno delegacijo, pri kateri je bil prisoten tudi direktor Politične akademije Andreas Kohl, stvarni organizator konference. Peterleta so posadili poleg Mocka, mene pa na nasprotni strani velike mize poleg H. Fischerja. Po tolikih letih sodelovanja z avstrijskimi akademiki in omenjeno akademijo je to bil za nas poseben sprejem, potrditev rodovitnega sodelovanja med nami in širšo Evropo. Večerja s tako visokimi gosti in tehtno vsebino je bila za nas nadvse pomembna. Lojzetu Peterletu z nastajajočo krščansko demokracijo za prvo vlado v novi državi Sloveniji, kar vse je sledilo, in tudi meni kot bodočemu županu glavnega mesta nove države, za vse to so se na široko odprla vrata na političnem odru Evrope.
Tudi pri srečanjih slovenskih izobražencev s kolegi drugod v Evropi je sodeloval dr. Erhard Busek
V desetletju pred razpadom najboljšega družbenega sistema se je dogodilo veliko reči. Dejavnost slovenskih katoliških izobražencev je obsegala tudi simpozije in druga srečanja, ki so jih sooblikovali pripadniki in širšega krščanskega okolja – iz Avstrije in Madžarske, iz Hrvaške, Srbije, Italije in celo iz Nizozemske, Belgije ter Anglije. Vse je odmevalo po širšem evropskem prostoru in pri vsem je tako ali drugače sodeloval tudi dr. Erhard Busek. Imeli smo ga za vrhunskega katoliškega misleca in stvarnega sodelavca v vinogradu Gospodovem.
Naj bo to zapisano v hvaležen in časten spomin nanj.
