Umivanje nog

12
371

Frančišek umiva nogeV velikem tednu smo. Najtehtnejši in najpomembnejši dogodki krščanstva so pred vrati. Najprej daritev ljubezni do konca, zatem trpljenje in smrt. Nato za smrtjo vstajenje. Gre za skrivnost, ki je brez daru vere ne moremo dojeti. O tem nam priča množica judov, ki želi Jezusa videti v družbi obujenega Lazarja v Betaniji šest dni pred pasho (Jn 12, 1-12).

In kljub temu, da so mrtvi obujeni, da hodijo in pričujejo, se v očeh tistih, ki ne verujejo, nič ne spremeni. Kujejo načrte in hodijo po svojih krivičnih potih naprej.

Na Radiu Ognjišče smo imeli v preteklem tednu radijski misijon. Odmevi so zelo dobri. Tisti, ki so odprli srca in jih očistili, so lahko poglobili svojo vero in se pripravili na vredno praznovanje Velike noči. Spodbuda vedno dobro dene, še posebej v letu usmiljenja. Naj se tisti vzklik: „Spreobrni se in veruj evangeliju“, uresniči v življenju. Spreobrnjenje zahteva, da se odpremo ljubezni, da spoznamo svoje napake, jih obžalujejo in popravimo. Spreobrnjenje zahteva tudi, da se spustimo iz višin lastne oholosti in napuha in pristanemo ob Jezusovi strani.

Evangelist Janez v trinajstem poglavju piše: »Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.« (Jn 13, 3-5)

Ob tem sem pomislil, kako bi bilo, če bi direktorji podjetij, kdaj umili noge svojim delavcem? Če bi uradniki na upravnih enotah umili noge občanom? Ali če bi ministri vlade namesto dolgotrajnega sestankovanja odšli na ulice in umivali noge državljanom? Ste kdaj pomislili, da bi vi umili noge nekomu, s katerim sta že dolgo v slabših odnosih? Bi se lahko spustili iz višav svoje pomembnosti in opravili strežniško delo. Zdi se mi, da nam velikokrat manjka pristne ljubezni do sočloveka, ki lahko marsikaj ozdravi, popravi in razume.

Če se zmoremo skloniti pred sočlovekom, se na nek način ponižati toliko, da pred njim pokleknemo in mu umijemo nogo, vzamemo Jezusov zgled, do kje naj seže ljubezen, zares. S tem tudi zrelativiziramo poklicne in ostale vloge, ki jih igramo in postanemo zgolj in samo ljudje. To pa nas med drugim pripelje tudi do krščanskega socialnega nauka, kjer je na prvem mestu človek.

In kakor je težko pasti pred nekom pred kolena in mu želeti umiti noge, je za nekatere še težje, pustiti, da bi to strežniško dejanje njim nekdo opravil. Že apostol Peter je imel s tem težavo. „Gospod, ti mi noge umivaš?“ (Jn 13, 6). Ni torej vse v tem, da se nekdo pred teboj poniža, ampak je potrebna tudi odprtost, da to sprejmem. Sprejmem to, za kar Jezus pri zadnji večerji pravi, da zdaj še ne razumem. Ko enkrat sprejmem Jezusovo umivanje nog, tedaj me lahko njegova odrešenjska ljubezen preoblikuje. In to je trenutek, ko občutim za svojo notranjo dolžnost, nujnost, da posnemam Jezusa v njegovem služenju in darovanju. Tako se mora začeti proces spreobrnjenja, ko sem pripravljen spremeniti samega sebe zato, ker je Kristus dal življenje zame. In takó sem tudi jaz dolžan dati življenje za brate. (1Jn 3,16)

No, vatikanska kongregacija za bogoslužje je na željo papeža Frančiška letos januarja storila korak naprej tudi v bogoslužju. Izdala je namreč dekret o spremembi obreda umivanja nog na Veliki četrtek. Do sedaj je veljalo, da so pri obredu umivanja nog lahko sodelovali samo moški in fantje, z novim dekretom pa bodo umivanja nog lahko deležni vsi člani Božjega ljudstva.

Spomnimo se, da je papež Frančišek že umival noge mladostnim prestopnikom, zapornikom, brezdomcem, ljudem iz obrobja. Zdaj se to preko obrednika seli v bogoslužje vse Cerkve. „Zgled sem vam dal (Jn 13,15) …“, beremo.

Duhovnik bo lahko izbral skupino vernikov, ki bo predstavljala raznolikost in edinost Božjega ljudstva. Ta skupina bo zdaj sestavljena iz moških in žensk ter temu primerno iz mladih in ostarelih, zdravih in bolnih, klerikov, posvečenih in laikov.

Papež Frančišk je še zapisal, da je o tem že dolgo razmišljal. Njegov namen je izboljšati obred, da bi se v polnosti izrazil smisel Jezusovih dejanj med zadnjo večerjo, njegovo darovanje, ljubezen do konca. Do vseh!

Kakšno bogastvo simbolike. Zato imam rad Veliki četrtek. V njegovi luči zasveti Velika noč s še močnejšo svetlobo.

12 KOMENTARJI

  1. Sedaj pa šalo na stran, tema je dejansko strašno resna. V znak služenja je papež umil noge tudi beguncem:
    Papež ob obredu zadnje večerje noge umil tudi beguncem
    h ttps://www.rtvslo.si/svet/foto-papez-ob-obredu-zadnje-vecerje-noge-umil-tudi-beguncem/388979

    Islam pa bo v znak premoči križal ugrabljenega salezijanca:
    Ugrabljenega duhovnika naj bi križali
    h ttp://svet24.si/clanek/novice/svet/56f425e15e476/ugrabljenega-duhovnika-naj-bi-krizali
    Upajmo, da bo to samo neuresničena grožnja.

    Op.: Iz spletnih naslovov brišite presledek za prvo črko.

  2. Papež je lani umivalnik noge obrobnžem, letos beguncem (morda kristjanom iz Sirije, zelo verjetno muslimanom). S tem je ponazoril, da Bog kleči pred grešnikov in mu služeče umiva noge, ga neguje.

    V slovenski Cerkvi pa je še vedno pogled farizejskosti. Župnik izbere najbolj gospodovalne, pomembne moške v Cerkvi, ki imajo enkrat na leto to čas, da cela Župnija vidi, kdo so najpomembnejši ljudje po moči takoj za župnikom.

    Si zamišljeno, da bi “protestant” Kučan umivalnik noge Janši. In da bi “katolik” Janša umivalnik noge Kučanu. Namesto, da ta dva komunista mafijsko trgujeta pod mizo v škodo Slovenije, na zunaj pa prožita “verske ” vojne.

    Ali da bi visoka (neokonzervativna) duhovščina umivala noge jezuitom?

    Ali da bi Zdravko umivalnik noge Feministki. Ona pa njemu in “j” – ju.

    NEPOJMLJIVO. Za taka dejanja je potrebno imeti resnično vero. Ne tako kot naši socialistični bratje birokrati , ki vero dojemajo samo kot folkloro, formo, kulturo, nagelj na prsih.

    • Ali da bi pavel umil noge Janši ali celo napisal kakšen komentar brez da bi ga v njem žolčno omenil.

      • Je papež dajal zgled kako umivati noge šefu mafije? To bi bil pokop Cerkve.

        Saj ima JJ 100.000 zvestih sledil cev, ki mu non stop umivajo noge in še kaj drugega. Tako, da je JJ bolj čist kot muslimani.

    • V slovenski Cerkvi pa je še vedno pogled farizejskosti. Župnik izbere najbolj gospodovalne, pomembne moške v Cerkvi, ki imajo enkrat na leto to čas, da cela Župnija vidi, kdo so najpomembnejši ljudje po moči takoj za župnikom.
      =======================================================
      Pavel, hvala za iskrenost.Točno tako to je.

  3. Bartol je napisal v redu članek. Ampak ne morem drugega kot misliti, da namerno ni napisal nečesa, kar poročajo skoraj vsi mediji sveta. Namreč komu in kje je papež Frančišek včeraj umival noge. Res čudno, če avtor izrecno pove, komu je to storil prejšnja leta, ne pa komu tokrat. Precej stvari nakazuje na to, da je na Radio Ognjišče kar nekaj ljudi, ki so v odnosu do beguncev in do tujcev, ki prihajajo v Evropo takih pogledov, ki so s svetopisemskimi zelo težko združljivi.

    Torej, naj rezimiram jaz: Frančišek je umil noge 11 migrantom in eni izmed delavk, italijanski katoličanki. Med migranti pa so bili štirje mladi nigerijski katoličani, tri koptske kristjanke iz Eritreje, trije muslimani iz Sirije, Pakistana in Malija ter mladi Indijec hindujske vere.

    Ponosen sem, da ima Katoliška cerkev na čelu takega pristnega pričevalca za Jezusa Kristusa kot je papež Bergoglio. Pričevanje za Kristusa pomeni tako kot on zavzeti tudi stališče, ki mnoge odvrne od tebe in pripravljenost živeti ne v slonokoščenem stolpu samozadostnostni in udobja, ampak odprtosti za sočloveka in sprejemanja svojega križa, ko ta pride.

    Krščanstvo ni samo cvetna nedelja. Ni bežanje od Velikega petka. Nasprotno. Križ je središčno znamenje krščanstva, po njem se imenujemo.

    • “ki so s svetopisemskimi zelo težko združljivi.”

      Vi, gospod IF si upate postavljati take sodbe? Dobri ste, ni kaj.

      • Ko se človek enkrat upre sistemu in mafiji, začne zaznavati avtocenzuro. V Cerkvi je ogromno ljudi dvojne morale, ki se ne ravnajo po svetem pismu, kadar se ne strinjajo, a po drugi strani se trkajo po prsih kot kristjani ko gre za politično, oblastniško moč ali obrtniško “katoliško” službico.

        A kateri katolik upa odprto kritizirati in argumentirati kritiko papeža. Ne v Sloveniji. Jaz ga glede kapitalizma. A od katoličanov jih razen 20 procentov hipijev in new agerjev ostali zasebno prezirajo papeževo naročilo in se ravnajo po internih pravilih mafijskega (fevdalno birokratskega) lobija znotraj Cerkve. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo vodi Cerkev kot ložo? Morda vedo ti katoliški obrtniki, ki se samocenzurirajo, da ugajajo Partiji, Loži, ki igra nasprotno igro papežu.

        • Morda še druga tematika. Sprejemanje drugačnosti v cerkvi v realnem svetu, ne v Vatikanu pod soji žarometov.

          Resničen dogodek. Otrok, ki že vse svoje življenje zaradi alergije ne sme jesti določene hrane, ki je dejaven znotraj cerkvenih skupin,…vedno dobi kot zahvalo za svoje udejstvovanje v teh skupinah enako darilce v obliki slaščic kot ostali otroci – in ga zaradi zdravstvenih razlogov pač ne sme pojesti. Potem ga podari prijateljem,…

          Kje so starši? Za darilce izvedo, ko ga prinese domov in oni nato poskrbijo za priznanje njegovega truda. Darovalce, ki otroka že dolgo poznajo, so že večkrat prosili, da se spomnijo na otrokovo zdravstveno posebnost, pa ob praznikih darovalci na to pozabijo. Žal.

          Otrokom smo zgled odrasli. Rešitev je preprosta. Če ne zmorejo sami darovalci poskrbeti za primerno darilce zanj, se lahko spomnijo in o tem pravočasno obvestijo njegove starše, ki poskrbijo, da otrok istočasno z ostalimi dobi darilce, ki je zanj primerno.

          Dvoličnost. Pod sojem žarometov – ne izpodbijam iskrenosti papeževega dejanja, da ne bo kdo napačno razumel, sploh ne – in ” in real life”.

          V tem zrcalu se gledamo na Veliki četrtek, ko papež umiva noge izbrani skupini.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite