Umetniski navdih (foto): Zlom

2

 

Bila so obdobja prave veličine. Od 7. Do 13. Stoletja je islamski svet predstavljal vrhunec človeških dosežkov. Področje tolerance, miru, blaginje, kulturnih in znanstvenih dosežkov, ki jim ni bilo para se je raztezalo od Atlantika do Indijskega oceana.  Okolje vsekakor ni bilo popolno, a bilo je bistveno bolje kot pa drugod. V vsakem pogledu so presegali dosežke krščanske Evrope tistega časa. To je bila civilizacija, ki je rodila Aviceno, Omar Hajana, Hafisa, Mahfuza in če hočete tudi Salah el-Dina.

Potem pa se je na določeni točki zalomilo in pot je vodila le navzdol. Leta 1258 je propadel Abasidski kalifat in sledila so neskončna obdobja notranjih sporov. V 16. Stoletju je z nastankov Vzhodnoindijskih družb prišlo do zloma posredniške trgovske vloge med Evropo, Indijo in Kitajsko. Sledil je ekonomski zlom islamskih družb ter kolonizacija 19. Stoletja.

Dvajseto stoletje je prineslo dekolonizacijo in vzpon nacionalizma. Po turškem zgledu so muslimani sledili zahodnim vzorom in poizkušali na ta način doseči ponovni vzpon. Po letu 1973 in zadnjih izgubljeni vojni z Izraelom je to upanje splahnelo in Islam se je začel spet zapirati vase in na žalost sovražiti vse preostale.

Komparativne prednosti so se izgubile. Vzpon Azije je prinesel prenos delovnih mest na Daljni vzhod, tehnološko so ostali zadaj, demografska eksplozija je prinesla zlom infrastrukture, zasoljnjevanje polj, izginjanje jezer in rek ter upadanje podtalnice. Sedaj pa je prišlo še do informatizacije in robotizacije zahodnih družb, ki delovna mesta spet ukinja oz. jih seli nazaj na Zahod. Edina komparativna prednost v zadnjih desetletjih je ostala le še visoka cena nafte. Namesto, da bi se dobički iz tega naslova porabili za odpravljanje notranjih težav v islamski družbi so se s strani Zalivskih vladarjev uporabili za netenje sovraštva med  šiiti in suniti in za vahabitski boj proti vsem nevernikom. Pa naj bi bili to kristjani, hindujci, budisti ali pa kdorkoli drugi. Torej za netenje sovraštva in versko blaznost. Da bi bila zadeva še bolj žalostna so precejšen del tega denarja vladarji zatračkali za nesmiselno trošenje, medtem ko so množice zunanj njihovi palač postajale vse bolj obupane. Sedaj je z Rusijo in njenimi neskončnimi zalogami energentov ter nafto pridobljeno s hidravličnim lomljenjem na Zahodu tudi te zadnje komparativne prednosti za dolgo časa konec. Posledično tudi ekstremno zmanjšanje dohodkov muslimanskih držav in razpad proračunskih sistemov teh držav ter posledično za bližnji ekonomski zlom.

Brezizhodnost so zdaj že totalitarni režimi poizkušali rešiti z nasiljem. Nasiljem usmerjenim proti svojim in tujim ljudem. Slabše kot gre, nasilnejše in sovražnejše postajajo družbe. Totalitarnost je zahodnjakom zelo dobro znana. Nacizem in komunizem sta klasična primerka posledic ekstremizma na desnem in levem polu. Kot da se iz tega niso ničesar naučili ekstremisti islamskega sveta poizkušajo doseči prevlado na enak način. Ne da bi si priznali, da sta oba ekstremizma končala na enak način: s splošnim polomom. Nacizem v katastrofi totalne vojne, komunizem v splošnem razpadu v trenutku, ko se je izkazalo, da ideologija ne more preprečiti vsesplošnega ekonomskega, socialnega in kulturnega propada družbe, pa naj je še tako brezobizirna.

V naslednjih nekaj letih so oz. še bodo vse muslimanske družbe doživele ekonomski zlom. Ekonomski zlomi so se dogajali tudi že v preteklosti. Številne izmed njih so zakuhale prav zahodne države. Vendar bo tokrat drugače. Svet že desetletja nazaduje in ko se bo zalomilo v skupku družb, ki štejejo 1.6 milijarde  ljudi bo to prineslo strašljive posledice za ves svet.

Žal, lahko bi bilo drugače.