Umetno ali naravno božično drevesce? To ni več vprašanje.

26
886

Danes je božični večer. Mnogi bomo postavljali božično drevesce, ga lepo okrasili, pod njega postavili jaslice in molili ob njem. Včasih je bilo božično drevesce pač vedno drevo, tako iz narave. Mnogi so ga dobili pri sorodnikih, ki imajo gozd in morajo odstraniti pregoste smrečice,  prenekateri so ga pač posekali kar sami v gozdu, mnogi ga kupujejo na tržnici od pridelovalcev.

V ekološki vnemi pa se mnogi odločajo za umetno – kako naj rečem – imitacijo drevesca. Resnici na ljubo nekatera plastična drevesca izgledajo že zelo podobna pravim.

Gospodinjam je tudi všeč, da ne puščajo iglic. Res je katastrofa, če se v skrbno pospravljenem stanovanju pojavi kakšna iglica. In pa: plastične imamo lahko za večkratno uporabo. Če jih v potrošniški vnemi ne zametujemo vsako leto.

Iz česa so?

Plastično drevesce je narejeno iz PVC-ja (polivinil klorid), nekatera – dražja in bolj realistična – tudi iz PE-ja (polietilena). Oba sta polimera, zelo obstojna in v naravi zelo počasi razpadata. Za proizvodnjo plastike je potrebno veliko energije. Ko je treba to drevesce po nekem obdobju zavreči, od njiju ni komposta, pač pa dolgoživa smet. PVC je tudi zelo neprijeten za recikliranje, tako, da večina umetnih konča na smetišču.

Naravna drevesca so pač iz lesa. Za rast drevesa pa je potrebna samo sončna energija, ki tako ali tako pada na Zemljo. Nobene dodatne energije ni potrebne. Smrečica med svojo rastjo med procesom fotosinteze še celo “poje” nekaj ogljikovega dioksida in “izdiha” nekaj kisika. Ko smrečico zavržemo iz nje nastane kompost, ki je hrana za rast novih bitij, plastična pa ostane dolgo razpadajoča krama.

Ogljični odtis

Dva metra visoka umetna smreka ima ogljični odtis toplogrednih plinov okoli 40 kg CO2, kar je desetkrat več kot naravna, če jo skurimo in dvakrat toliko, če konča na smetišču.

Transport

Plastične smrečice izdelujejo na Kitajskem in jih je treba od tam tudi pripeljati, slovenske pač zrastejo pri nas in je transport bistveno cenejši in okolju prijazen.

Lahko bi bile lokalni posel

V Sloveniji imamo veliko primernih površin za gojenje božičnih drevesc. S tem bi mnogim kmetijam – posebej gorskim – dali možnost dodatnega zaslužka. Kmetje bi jih gotovo pripeljali kolikor bi jih potrebovali. Vsako leto. A število prodanih naravnih smrečic se je v zadnjih osmih letih prepolovilo. V eni najbolj gozdnatih držav v Evropi (za Finsko in Švedsko).

Ne bodite pa spet preveč lokalni, pomeni, ne sekajte (ne kradite) jih po gozdovih kar sami. Posebej okolice velikih mest bi hitro postale izropane. In tudi božič z ukradeno smreko ne bo lep.

Posadi jih v vrt

Če imate nekaj malega vrta, lahko mlade smrečice posadite v vrt. Mi jih imamo celo vrsto. Čez nekaj let (približno 4-5 let rabijo, da zrastejo), jih uporabite za božično drevesce.

Mi smo jih veliko uporabili, nekaj nam jih je “zdivjalo” v sedaj-že-kar velika drevesa, ki nudijo zavetje mnogim pticam. Sedaj so veje že tako velike, da uporabimo kar vejo za božično drevesce.

Kako naj se odločim?

Če že imate umetno, jo uporabljajte še naprej. Čim dlje. Potem jo poskusite pravilno odložiti. In se odločite za naravno.

Drugače je za vse boljša izbira naravna. In še bolj lepa je. Molitev – pod umetno ali pod naravno – se pa ne razlikuje.

Foto: Garreth BroescheUnsplash

26 KOMENTARJI

  1. Umetno ali naravno božično drevesce?

    Umetno. Pri naravnem odpadajo iglice in moraš neprestano čistiti.

    • Iglice res odpadajo, ekološkost plastične je pa mit. In potrošniška natega. Naravne same zrastejo s pomočjo sončne energija in CO2 ter nekaj hranila iz zemlje. Površin za gojenje imamo v Sloveniji polno. Pa še domačim ljudem – tudi na gorskih področjih – bi s tem dobili dodaten vir zaslužka. Meni se to zdi pomembno.

      • Ja, pred petdesetimi leti, res. Danes pa v množični pridelavi uspevajo samo taki, ki so sposobni gojiti cele male plantaže smrekic. Tako da ni več posla za reveže… žal. In tudi ta ni.
        Umetno drevesce je uporabno 10-20 let. Ta argument je tu precej pomemben, sem mi zdi. Se pa strinjam, da je naravno lepše in vse. Še v mojem otroštvu umetnih sploh š eni bilo, ali pa so bila zelo draga. Celo okraševali smo jih s pravimi svečami, ker tudi lučk ni bilo. Še danes mi jasno kako da nam nismo zanetili požara. 🙂

        • To je drug problem, ce je kmetijska politika zlasti levih in liberalnih vlad bolj naklonjena velikim proizvajalcem in agrokemicnemu in agropredelovalnemu biznisu kot pa manjsim druzinskim kmetijam. Tudi politika EU ponekod uveljavlja nesmiselne predpise in birokratske omejitve, ki manjse kmetije sili v opuscanje kmetovanja. To je velika skoda. Ampak s tem Cerinova stalisca nimajo nic. To je nujno korigirati s politiko, ki ima iskreno empatijo in razumevanje vsestranskega pomena obstoja manjsih, tudi hribovskih kmetij.

    • Ekstremni napadi lubadarja v zadnjih letih, ki nam obupno unicujejo prav smreko, so prav posledica prekomerne rabe nafte, (torej tudi proizvodnje plastike in plasticnih drevesc) in drugih fosilnih goriv. Toliko lubadarja imamo, ker se je ogrelo in ker imamo bolj susna poletja kot nekoc.

      • Med rabo nafte in ogrevanjem ni verjetne povezave. Ne moreš lagati o strokovnih vprašanjih. To s toplogrednimi plini se že razkrinkava kot svetovni znanstveni škandal.

        • A to ti zato, ker je Trump tega misljenja? Lej, strokovne ekipe pri njegovi lastni vladi so nedavno izdale alarmantno porocilo o razmerah in trendih in jasno povedale, da je vecina segrevanja posledica clovekovih aktivnosti. On pa trdi se naprej, da ne verjame. Politiko, za katero stojijo mocni naftni in drugi fosilni lobiji, za silo razumem, ceprav ne podpiram, zakaj tako nastopa. Tebe pa niti ne.

          • To nima veze s Trumpom. Jaz tako mislim že dolgo časa. Ne moreš se izogniti žalitvam?! Škandal! Znanstveni škandal! Največji v zgodovini. Kajti znanost se še nikoli ni tako prodala. Intelektualna poštenost je bila vedno prva na seznamu vrednot v zanosti. Zdaj pa neki ekologi, klimatologi in ne vem kdo še, pridejo in rečejo, denar je denar, komu mar intelektualna poštenost. No, pred njimi so bili že komunisti taki, Kardelj recimo, ki je s svojo lažno znanostjo o družbenih zakonitostih vzdrževal celo oblast.

          • IF, resni znanstveniki so že davno ugotovili, da gre pri ekoloških ideologih, čeprav z znanstvenimi nazivi, za psevdoznanost, ki je v funkciji t.i. ekoloških lobijev in globalističnega establišmenta. Ti pa vidijo predvsem lasten ekonomski in oblastni interes.

            Seveda v globalistično liberalnih medijih, ki dnevno proizvajajo lažne novice na temo klimatskih sprememb in migracij, ne boste našli pravih odgovorov. Je pa osupljivo, koliko držav nasede vsiljeni ideologiji. Verjetno zaradi ljubega miru, saj se zavez večinoma itak ne bodo držali.

  2. Kaj ce bi vidva vsaj do naslednjega Bozica namesto trmarjenja premislila in ovrednotila argumente, ki jih je zelo realno predstavil tule avtor?

  3. Tudi jaz mislim, da je avtor tokrat povsem zgrešil. Umetno drevesce je zagotovo prava rešitev. Toplogredni plini in ogljični odtis nista več argumenta.
    Se pa strinjam, da je problem nafte in plastike. Toda najti nadomestilo na nafto je še velik izziv. Zaenkrat nimamo boljše rešitve.

    • Trma trmasta. Tebe bi lahko kuhali v loncu in bi v zadnjih zdihljajih se vedno hlipal: vse je prevara, ne segreva se.

      • Trma? Kaj pa tvoja intelektualna pokvarjenost? Veš da za učinek toplogrednih plinov ni nobenih dokazov, pa še vedno zviška zavračaš vse, ki o klimatskih spremembah resno razmišljajo.

    • Avtor ni popolnoma nič zgrešil. Koliko svinjarije je šlo v zrak (resda na Kitajskem), ko so umetno drevesce izdelali in koliko svinjarije bo šlo v zemljo, dokler ne bo razpadlo (če sploh kdaj bo) oziroma spet v zrak, če ga bodo zažgali. Priznam: imam ga doma, lepo pa ni!

      • Tudi jaz priznam: “Naveličan sem, da se svet rešuje preko mojih ramen, kot da so edine na tem svetu!”

  4. Saj ni mozno, a vendar ocitno je. Namrec tile odzivi pod clankom. Mogoce tudi v svoj vrt postavljajo plasticna drevesa. Mogoce sanjajo o plasticnem sadju. Ali o gozdovih iz plasticnih nadomestkov nebodigatreba pravih dreves.

    K sreci v cerkvi se nisem videl plasticnega drevesca. In upam, da ga nikoli ne bom.

    • Sveta dezela ni Sahara. Smrek ni, to drzi. Drevesa so zdaj in so bila pred dvema tisocletjema. Celotno Sveto pismo, z evangeliji vred, daje naravni in kulturni flori veliko tezo, realni in simbolni pomen. Provociras kar v tri dni…

  5. ne, ko bodo muslimani zavladali v EU, to res ne bo več vprašanje…
    šalo na stran, problem mene spominja na tistega z odpadnimi svečami

    • Svece brez plasticnih ovojev so ne le okolju prijaznejse, ampak mnogo lepse. Slovenci smo bili prvaki v prehodu od naravnih svec k plasticno ovitim. Cas je, da se spametujemo tudi v tem oziru. In razvijemo dober okus. In nehamo ustvarjat nepotrebne odpadke.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite