Hitro se dogovoriti za hitre ukrepe

Avtor: Ana Mavsar.

“Suverenosti še nismo izgubili, a tujina gleda na nas. Govorjenje ni več dovolj. V času naše vlade je bil napredek viden, zdaj pa vse stoji in zaupanje upada,” je dejal predsednica NSi Ljudmila Novak.

Predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik SLS Franc Bogovič in podpredsednik SDS Zvonko Černač so se v pogovoru za nacionalno televizijo strinjali, da bi se morala predsednica vlade Alenka Bratušek nehati sklicevati na čas in že pred časom predstaviti kak konkreten načrt ukrepov.

“Skrbi me, ker predsednica vlade govori, da še potrebujemo čas. To razumem, a morala bi predstaviti neki terminski načrt, vedeti bi morala za ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Občutek imam, da ni ljudi, da ni ekipe. Ni konkretnih korakov,” je poudarila Novakova. Pojasnila je, da konkretne ukrepe pričakuje čim prej, in spomnila, da je Bratuškova sprejela zelo težko nalogo, a je bila v tej igri, bila je poslanka in v različnih odborih, ni bila neuka, poznala je finančne razmere.

Bogovič je dejal, da je SLS Bratuškovo v teh dneh pozorno spremljala. “Veseli me, da je sprejela roko ponudbe o fiskalnem pravilu. Je pa nepotrebno, da zavlačujemo z ukrepi, ki so tehnične narave – slaba banka je pripravljena, fiskalno pravilo. To so tehnične težave, ki jih je treba čim prej osvojiti, sprejeti in iti naprej,” je poudaril. Dejal je, da pa je treba imeti tudi vizijo, in zatrdil, da je v narodu dovolj klenosti in optimizma.

Černač je pojasnil, da so računali na to, da bo premierka ves paket ukrepov predstavila ob imenovanju. “To se ni zgodilo. Mednarodni trgi so bili bolj senzibilni in pozorno poslušali, kaj je povedala nova predsednica vlade. Znamenja so bila napačna in tu se je negativna zgodba začela. Menim, da je skrajni čas, da se od besed preide k dejanjem. Na tem, kar je bilo že narejeno v zadnjem letu dni, je treba nadaljevati. Spreminjanje zakona o holdingu je napačno znamenje,” je prepričan.

“Hitro se moramo dogovoriti za hitre ukrepe, ukrepe za uravnoteženje proračuna. Začeti moramo proaktivne ukrepe, ki bodo dali delovna mesta in vrnili samozaupanje. Moramo stopiti skupaj,” je poudaril Bogovič.

Z njima se strinja tudi Novakova: “Predolgo govorimo o slabi banki in sanaciji bank. Julija lani smo želeli sprejeti zakone o sanaciji bank, holdingu in fiskalnem pravilu.” Dodala je, da se s tem na vse načine že tri četrt leta odlaša, je pa pohvalno, da je vlada le uvidela, da je ukrepe prejšnje vlade smiselno nadaljevati.

“Pri prodaji premoženja je nastala velika škoda”

Pri prodaji državnega premoženja je po mnenju Černača nastala velika škoda in zamujenega je bilo veliko časa, ker poenotenja slovenske politike ni bilo lani pred poletjem. “Če bi se to poenotenje zgodilo lani poleti, bi mi že imeli izčiščenje bančnega sistema, imeli bi delujoč holding. Tako bi imeli vsaj dva tekoča postopka prodaje dveh podjetij, ki nista strateško pomembni za državo. Tega nimamo, imamo pa poskus, da bi se ob slabi banki postavil mehanizem z neko shemo, in imamo poskus, da ves nadzor nad podjetji prevzame vlada,” je dejal.

Černač je odgovoril še na vprašanje, zakaj se Slovenija januarja ni zadolžila: “Zadolževanje brez prodaje strateško nepomembnih naložb ni prava rešitev.” Novakova pa je o prodaji državnih podjetij opozorila, da ni pomembno, kaj bi koalicija rada prodala ali kaj bo sklenila, da bo prodala, ampak: “Prodali bomo tisto, po čemer bodo investitorji povpraševali, pa za nas ni strateško pomembno.”

“Ključna težava je, ker mencamo na mestu”

“Ključna težava je, ker mencamo na mestu, tudi zato, ker se kolegi v koaliciji ne znajo dogovoriti. Prevzeti odgovornosti, začeti projekte … Pričakujem akcijo,” je poudaril Bogovič in znova zatrdil, da je treba ukrepati in začeti aktivnostmi.

Černač se je v luči novele zakona o graditvi objektov odzval na črnograditeljstvo, ki ga očitajo članu SDS Vitoslavu Türku: “Pravila igre veljajo enako za vse. Ta uredba nima veze s stanovanjskimi objekti. Po zdajšnji zakonodaji je mogoče legalizirati tudi že obstoječe objekte.” Pojasnil je, da je prvi korak pri črnih gradnjah legalizacija tistega, kar je mogoče ob plačilu kazni. Drugi korak pa je dosledna rušitev tistega, kar ne bo legalizirano v doglednem roku. Opozoril je na zapletene postopke pridobivanja dovoljenj in legalizacije in dodal, da je črnih gradenj najbrž dvakrat več, kot ocenjujejo na Gursu.

Po mnenju Novakove je tako, ker je v Sloveniji preveč administrativnih ukrepov in so se nekateri žal odločili za tako pot. “Gre za nespoštovanje države, za neučinkovitost sistema in za neke naše čudne navade. Z razvrednotenjem odnosa do države smo prišli na stranpoti spoštovanja zakonov,” je prepričan Bogovič.

Javna objava davčnih neplačnikov

Učinek javne objave večjih davčnih neplačnikov, ki jo je predlagala še prejšnja vlada, je po mnenju Novakove, da je nekaj neplačnikov obveznosti že poravnalo. Glavni namen objave pa je bil po njenem mnenju to, da bi ljudje, ki zavlačujejo plačilo, to le izvedli. “Obžalujem pa, da so na seznamu tudi ljudje, ki so jim drugi dolžni in so zato dolžniki,” je dejala. Opozorila je, da zagotovo obstajajo plačniki, ki se plačilu davkov izogibajo in niso med tistimi, ki davka zaradi stečaja niso sposobni plačati. Take bi morali odkriti in izterjati.

Černač je dodal, da so Slovenci upravičeni do tega, da vedo, kako in kdaj je nastal milijardni dolg. “Žal bo šel velik del dolga v odpis,” je dodal. “Ne vem, ali gre za neučinkovitost Dursa, se pa ljudje sprašujejo, kako Durs tega ne izterja. Če si dolžan nekaj deset evrov, pa davkarija takoj sproži sistem,” je dejal. Prepričan je, da je prav, da so bili dolžniki javno objavljeni, “a žal malo prepozno. Učinki bodo vidni čez čas”.

Dejal je, da je Durs v zadnjih letih naredil veliko korakov naprej, izboljšal je sistem, a še vedno bi lahko izboljšali informacijsko tehnologijo, drugi del izboljšav pa se skriva v profesionalnosti vse ekipe. Bogovič je ob tem dodal, da je tistih, ki skrbijo za izterjavo, premalo. Rešitev vidi v prestrukturiranju javnega sektorja in na račun na primer carinikov v okrepitvi Dursa.

Vir: Siol