Ukrajinomanija

18

ukrajinaV zadnjih tednih me marsikak znanec vpraša, ali se mi meša, ker toliko razmišljam, govorim in pišem o Ukrajini. Zelo dober prijatelj, ki sem ga prejšnji teden nahrulil, češ, naj me pusti pri miru, ko sem nervozno brskal po BBC-jevi strani in izvedel, da se je Janukovič čudežno pojavil v Rusiji, mi je celo dejal, da bi me razumel, če bi se vsaj pisal Mavrenko in imel ukrajinske prednike. Pa ne drži ne eno ne drugo.

Bliže, kot mislimo 

Kadar sem s seboj popolnoma iskren, si moram priznati, da je v moji ukrajinomaniji res veliko neracionalnega. Hkrati se kot zgodovinar zavedam, da ni nobena zgodba črno-bela, celo, če gre za rusko-ukrajinski spor, ne. Še zlasti pa seveda nimam pojma, kaj si v resnici mislijo ljudje v Donjecku, Luhansku in na Krimu. Toda kljub temu si pač ne morem pomagati, da mi kot otroku mirnih revolucij iz let 1989 in 1990 in kot človeku, ki je intenzivno doživljal oranžno revolucijo, ena stran ne bi bila bolj všeč kot druga. Četudi je v ozadju, kot nas je poučil Dejan Steinbuch, vendarle predvsem denar.

Simpatija do Ukrajine, žal seveda predvsem tiste Ukrajine, ki je na ta način vzklila v moji glavi, izvira tudi iz dejstva, da so nespregledljive številne podobnosti med tamkajšnjo in našo družbo. Tudi tam so, kot je pred meseci simpatično zapisal Aleš Čerin, razdeljeni in zaradi tega nesrečni. Tudi tam se je “običajnim” strahotam druge svetovne vojne in holokavsta, ki je nekaj svojih najgrozljivejših podob pridobil prav na ukrajinskih tleh, pridružilo složno lomastenje dveh do leta 1941 bratskih totalitarizmov. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je danes jedro ukrajinskega patriotizma, sta v okviru Ukrajinske SSR pristali in ostali prav na podlagi sporazuma med Hitlerjem in Stalinom.  Ker so bili Ukrajinci podobno kot Slovenci potegnjeni v vrtinec vojne morije na vseh ravneh, jih takratne odločitve zaznamujejo še danes. Od takrat so tudi stereotipi o zahodnih Ukrajincih kot okorelih fašistih, ki jih je mesece trosil Janukovičev režim, danes pa z njimi svoje ravnanje opravičujejo v Kremlju. Seveda ni nobenega dvoma, da so protijudovski, pa tudi protipoljski pogromi ukrajinskih nacionalistov med najmračnejšimi poglavji ukrajinske zgodovine in obremenjujejo odnose z Judi in Poljaki do danes. Obenem ukrajinski nacionalizem še do danes ni nedovzeten na skrajna gesla, toda gre za občutja manjšine v nacionalnem gibanju.

Oropani jezika, prepuščeni aparatčikom

Kajti Slovenci bi morali biti dovzetni tudi za to, da je ruski ekspanzionizem storil vse v svoji moči za postopen izbris ukrajinskega jezika in ukrajinske identitete. Zato je Putinov argument, da z rožljanjem orožja ščiti ogroženi ruski jezik in njegove govorce, ki je že naletel na odmev v nekaterih slovenskih medijih, malone žaljiv. Razmerje med ruščino in ukrajinščino v Ukrajino namreč ni tako kot na Koroškem med slovenščino in nemščino ali kot v Julijski krajini med slovenščino in italijanščino. Čeprav bi glede na ime države sklepali drugače, je prevladujoči govorni jezik Ukrajincev ruščina. Govorci ukrajinščine prevladujejo le še v tistih delih države, ki so v sklop Sovjetske zveze prišli leta 1939 oziroma dokončno leta 1945. Zato je ljubosumno varovanje ukrajinščine kot edinega uradnega jezika namenjeno izključno varovanju že tako ogrožene ukrajinščine. Če ne bi bilo tako, predsednika ne bi mogla postati Kučma in Janukovič, ki ob nastopu funkcije nista znala praktično nič ukrajinsko, premierja pa ne Timošenkova, ki se je ukrajinsko začela učiti po vstopu v vlado, ali Azarov, ki ukrajinsko ni nikoli znal. Ruščina je torej samoumevni del ukrajinskega vsakdana celo pri domoljubih v Kijevu ali Poltavi. Morda je bilo nespametno, da je nova oblast še pred nastopom vlade odpravila Janukovičev zakon o izboljšanem uradnem statusu ruščine (česar začasni predsednik Turčinov sicer ne bo uveljavil s svojim podpisom), vendar je treba vedeti, da je Janukovič z njim prelomil svoja prejšnja zagotovila in pokleknil pred Moskvo, pisati pa mu ga je pomagal prav tisti Serhij Kivalov, ki je kot predsednik volilne komisije pred leti neslavno sodeloval pri ponarejanju izidov predsedniških volitev.

Tretja podobnost ni najpomembnejša, zagotovo pa v teh časih najbolj kliče po razrešitvi. Ukrajina je enako kot Slovenija klasična dežela pajdaškega kapitalizma, kjer so drugoligaški partijski aparatčiki in direktorji velikih državnih firm po političnih spremembah postali liberalni demokrati in oligarhi. Ker je ljudi in surovinskega potenciala neprimerno več kot v Sloveniji, sta premoženje teh oligarhov in žal tudi beda velikega števila Ukrajincev v precejšnji meri neprimerljiva  z našimi razmerami. A sam model ni bistveno drugačen. Če vam je kaj znan pojav, da vznikne cel kup strank z zvenečimi imeni, kot sta Stranka dela ali Stranka združenih socialdemokratov, katerih program nima nič skupnega z imenom, pač pa gre za podaljšano roko kakšnega klana oligarhov, se ne bom čudili. Da se brutalni pajdaški kapitalizem, kakršnega sta Viktor Janukovič in njegova družina privedla do absurda, brati z obujanjem spominov na zlate sovjetske čase,  je samoumevno. Morda vam bo domač tudi argument, s katerim so se nekdanji aparatčiki, novopečeni liberalni demokrati in oligarhi, ohranjali na oblasti: Če ne boste dovolili, da vam praznimo žepe mi, bodo prišli hudobni fašisti z zahoda (Ukrajine). Nacionalno bolj čutečim Ukrajincem so v glavnem ostajale drobtinice. In zdaj, ko je stvar blizu temu, da pride do prave menjave oblasti (četudi je otrok sistema klanov oligarhov sama Julija Timošenko), so toni postali drugačni. Če ne bo po naše, bomo pač poklicali Ruse, na katere vzhod itak komaj čaka.

Zato, vidite, se mi zdi, da Ukrajina sploh ni daleč. In zato sem prepričan, da so tako zanjo kot za Slovenijo  smiselno razvijajoče se evropske povezave edini okvir, ki lahko (morda, nekoč, nekje) ublaži precejšnje družbene anomalije. Bilo je že opaženo, da so bili Ukrajinci na Majdanu sploh prve žrtve, umirajoče z evropsko zastavo v rokah. Seveda si takšnih žrtev ne želim več. Toda kdor me bo v prihodnjih dneh in tednih srečal, se bo moral sprijazniti s tem, da mi bo kdaj ušlo Slava Ukrajini!

Foto: Facebook


18 KOMENTARJI

  1. T.i. prozahodno (evropsko) razpoloženje v Ukrajini se bo hitro obrnilo za 180 stopinj, kakor hitro se Ukrajinci seznanijo z austerity, ki jim bo prodana zraven finančne pomoči.

    V Kremlju to zelo dobro vejo.

    • Kar misli si.

      Ti si anti eu ne zaradi austerity, ampak zaradi tega, ker ne deli tvoje komunajzerske ideologije.

    • Imate prav! Ukrajinci menijo, da je EU (in Zahod na splošno) obljubljena dežela, od koder bodo v Ukrajino tekle milijarde in milijarde evrov in to brezpogojno. Vse, kar v zvezi z Ukrajino zanima zahodni kapital, pa je njihov rodovitni černozjom, rudnine, podjetja … Demokracija in človekove pravice so zahodnjakom le dobrodošli izgovori …

      Spomnimo se, kakšne “blagodati” je Zahod pod krinko širjenja demokracije prinesel Iračanom, Libijcem ipd.

    • Ampak mene vseeno zanima, kakšni so rezultati Erjavčevega Karla posredniške misije na Krimu 😉

  2. Dogajanje nekoliko spominja na vstajo drvarjev v Kninu, ki jim je na pomoč prišla JLA. No tukaj se bo še nekaj časa grozilo in rožljalo z orožjem, potem bo pa Putin in njegova banda hajdukov popustila, ker noče ogroziti rednih prihodkov od prodaje plina in nafte. Srbe bi Nato lahko poslal v kameno dobo, kamor so si zelo želeli priti, ampak so prebedni za civilizacijske pridobitve, tako da je bilo dovolj porušit nekaj mostov, ter so zbežali kot zajci. Rusija je vojaško močna, ekonomsko tako tako, še vedno so boljši od Indije, toda ogrozitev sedanjega ekonomskega stanja bi hitro pripeljalo do upora v Rusiji. Putin ni tako močno v sedlu kot pa realnost prikazujejo njegova medijska trobila. V vsakem primeru bi pa bila velika izguba za slovansko raso vojna v Ukrajini. Drugače pa čast in spoštovanje velikemu in herojskemu ukrajinskemu narodu. SLAVA UKRAJINI !!!!!!!!!!!!!!!!

  3. Zdaj se lahko na praktičnem primeru vidi, kako so problematični nakupi slovenskih nepremičnin s strani ruskih državljanov.

    Ti nakupi se dogajajo v nasprotju z zakonom, saj Rusija ni v Evropski uniji, katere državljani lahko kupujejo nepremičnine v državah unije.

    Slovenija pa te nezakonite nakupe dopušča. Zakaj in kdaj se bo to ustavilo. Okrog Rogaške Slatine so ruski državljani pokupili mnogo stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin in to se pospešeno nadaljuje.

    Že jutri pa si lahko Putin ali drug ruski voditelj zmisli, da mora zavarovati ruske državljane pri na način kot to počne v Ukrajini.

    Vrednote v Rusiji so žal drugačne kot v evropski uniji.

  4. Da si boste malce bolj na jasnem, da gre prvenstveno za ekonomski problem. Vse ostalo je posledica.

    Russian President Vladimir Putin said on Tuesday that Russia was ready to release another tranche of its $15 billion credit to Ukraine, but Western countries asked Moscow to hold off on the Eurobond purchases.

    “In principle we would be ready to consider a further step to release more tranches … additional purchases of bonds, but our Western partners have asked us not to do it,” Putin told journalists. – Reuters

    http://www.iol.co.za/busine…xZL9Pl5Nv1

  5. citat s članka na portalu RTVSLO:

    Novinarsko vprašanje: “Ali razmišljate o možnosti, da bi se Krim pridružil Rusiji?”

    Vladimir Putin: “Ne, ne razmišljamo o tem. Rad bi poudaril, da samo ljudje na določenem ozemlju imajo pravico, da odločajo o svoji prihodnosti.”

    a je treba kaj dodati? referendum naj bi bil 30. marca in naj se pač prebivalci krima odločijo sami kako in kaj. želje ZDA, EU ali Rusije so tu drugotnega pomena.

    to pravico so ZDA in EU priznali prebivalcem kosova, naj jo pač priznajo še prebivalcem krima. konec zgodbe. za vse naj veljajo enaka merila.

    zanimivo pa je to, kako nekateri zagovarjajo celovitost ukrajine, kot da bi pozabili, da smo pred nekaj več kot 20 leti bili v podobnem položaju kot so danes prebivalci krima. takrat smo pač bili mnenja, da imamo pravico do samoodločbe. zakaj bi to isto pravico odrekali avtonomni republiki krim?

    • malo me spominja retorika Putina na Miloševiča a ni enako tisti tedaj govoril o Srbih…je pa res, Krim je bil naseljen z Rusi nasilno…dalo bi se pa debatirat o temu. Bodo že odločili sami, to bi bilo najbolje.

    • Se strinjam, ampak najprej naj se rusi v celoti umaknejo in nehajo zganjati svojo propagando.

      Bo Krimčane takoj minila priključitev Rusiji.

  6. Prav zaradi tega je potrebno biti pazljiv pri prodaji nepremičnin, da ne bomo jutri v istem nasilnem primežu kot Krim, katerega se je Rusija polastila z izgonom domorodnih Tatarcev in naselila Ruse ter es z mednarodnimi dogovori obvezala, da bo Krim ostal v okviru Ukrajine.

  7. Ravno danes je na spletnem časopisu Delo obsežen članek o množičnih nakupih slovenskih stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin na Slovenskem.

    V istem članku je tudi pojasnilo, da Rusi ne morejo zaenkrat kupovati te nepremičnine kot fizične nepremičnine, zaradi česar ustanovijo podjetje in nepremičnine kupujejo. Na ta način zaobidejo naš zakon, kar je tipično korupcijsko dejanje.

  8. Objavljen je bil posnetek Catherine Ashton in estonskega zunanjega ministra, v katerem je slednji povedal, da Janukovič očitno ni odgovoren za napade ostrostrelcev, temveč je isti ostrostrelec na Maidanu ubijal policaje in protestnike in je verjetno povezan z “demokrati” – česar nova oblast začuda ni pripravljena preiskovati.

    To so nacionalno čuteči Ukrajinci, nad katerimi avtor članka pretaka svoje vroče solze.

    Še link:

    http://www.zerohedge.com/news/2014-03-05/behind-kiev-snipers-it-was-somebody-new-coaltion-stunning-new-leak-reveals-truth?page=2

    • vse je možno…so pa ti levi Ukrajinci zatrli Rusinsko manjšino na zahodu, o temu pa nič…so premajhen narod tile Rusini, ki so bili cena, da jih je Ćeskoslovaška morala po drugi bojni prepustiti SZ, da so lahko uveljavili benešove dekrete. Vse zlo se nekomu vrne.Pa škoda besed o diktatorjih, ali ne?

  9. Moja primerjava vam niti malo ne bo všeč.

    V SFR Jugoslaviji so bratske povezave s Sovjetsko Zvezo potekale tako, da so bratsko-partnerske odnose razvijali Srbi z Rusi, Hrvati z Ukrajinci in Slovenci z Belorusi.

    In tudi drugače analogija zelo drži. Slovenija ni podobna Ukrajini pač pa Belorusiji.

    Ukrajina z veliko rusko manjšino, pa je dejansko podobna Hrvaški. In tudi razplet se obeta podoben, le da je Rusija vendarle pikico močnejša od Srbije. (Pikico, ker gre za svetovne geopolitične igrice in ne balkanske… 🙁 )

  10. V času hladne vojne je krožil vic, da je Sovjetska Zveza Gornja Volta z atomskim orožjem. To pomeni revna afriška država tretjega sveta z oborožitvijo. Rusija je danes na podobnem, vsa njena trenutna moč je na energentih, od katerih živi okrog 2 miljona ljudi. To je dejanska moč Putina in njegove kgb kohorte.

Comments are closed.