Ukrajina in Soči

0

soči olimpijske igre otvoritevV sovjetskih časih se je na povsod prisotnem in mogočnem črnem trgu lahko kupilo raznovrstno blago iz Zahoda. Seveda nelegalno in za astronomsko visoke cene. Kavbojke je lahko Rus kupil za višino povprečne mesečne plače! Verjeli ali ne, povpraševanje je bilo večje od ponudbe. To je bilo veliko “vmešavanje” Zahoda v “notranje zadeve” druge suverene države. Takratna sovjetska oblast zaradi tega “vmešavanja” ni protestirala. Saj so vsi tisti redki srečneži, diplomati, trgovci in tudi režimu vdani navadni državljani, ki so na kakršenkoli način obiskali Zahod, nemudoma skrbno preiskali tamkajšnje trgovine in domov prinesli zanje “bajne” zaklade. Zase in morda tudi za dobičkonosno prodajo na črnem trgu.

A časi so se spremenili. Kdo bi danes za te stvari v Rusiji plačal zanje kaj več kot v Ameriki? V moskovskih trgovinah lahko kupiš vse. Se je miselnost ljudi spremenila? Ne povsem. Vsaj v glavah mnogih vladajočih je ta proces silno počasen, morda je celo zastal.

V mestu Soči, ki so ga zdaj ob začetku olimpijskih iger razglasili “za najvarnejše mesto” na svetu, se poleg športnikov zbirajo voditelji mnogih držav, predvsem tistih, ki so bližje Kremlju ali pa imajo posebne “interese”, ponavadi ekonomske. Tudi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se je udeležil odprtja iger. V njegovi domovini pa je položaj še vedno napet in negotov. Evropski parlament je 6. februarja letos sprejel razmeroma ostro resolucijo o Ukrajini. Resolucija govori o sankcijah proti visokim uradnikom, Janukovičevi nomenklaturi in vseh, ki so krivi za nečloveško ravnanje z demonstranti na ulicah Kijeva in drugih mest. Opozarja na odgovornost oblasti in Janukoviča osebno zaradi hudih prestopkov proti svojim državljanom. Rusijo pa resolucija opozarja, naj preneha s pritiski na Ukrajino.

Igre v Sočiju se bodo končale 23. februarja, Moskva, ki ima trenutno zaradi teh iger v sosedni Ukrajini precej zvezane roke, kljub vsemu postaja vse bolj glasna.

Prav na dan, ko je bila sprejeta omenjena resolucija, je bil v ukrajinskem tisku objavljen intervju svetovalca predsednika Ruske federacije Sergeja Glazova. Intervju visokega kremeljskega uradnika, ki ni mogel biti slučajen, je zbudil pozornost tudi v našem tisku.

Na tem mestu se osredotočimo le na nekaj zanimivejših izjav. Po mnenju Glazova gre v Ukrajini za poskus strmoglavljenja zakonite oblasti. Obstaja shizofren položaj, saj opozicija govori o mirnih protestih (ki to niso), oblast pa se obotavlja, ker se boji reakcije Zahoda, predvsem ZDA. “ZDA so že zagrozile družini Janukoviča in drugih oligarhov, da jih bodo vpisale na črni seznam, z zaplembo vseh (bančnih) aktivov, računov in imetja. Oblasti se bojijo za svoje milijarde”. Gre torej za potrditev, da tam vladajo oligarhi, ki so nesramno obogateli. Ta oligarhija je zdaj zaradi mednarodnih razmer v nerodnem položaju, kjer jo celo najtesnejša zaveznica rahlo kritizira in se ji je morda celo pripravljena odreči zaradi zaščite svojih interesov.

Toda strah večine Ukrajincev z bližajočim se 23. februarjem, ko bodo igre končane, je podkrepljen z naslednjo izjavo Glazova: “Ukrajinska oblast se danes le brani in ne uporablja sile. Kar zadeva začetek uporabe sile, v položaju, ko se srečuje s poskusom državnega prevrata, ne bo imela drugega izhoda … kot da uporabi silo. Sicer se bo država pogreznila v kaos”. To pa so resne besede, ki spominjajo na neke druge, pretekle sovjetske čase. Na čase, ko se je govorilo o bratski pomoči drugim socialističnim državam, o kontrarevoluciji itd. Spomnimo se leta 1956 na Madžarskem, l. 1968 na Češkoslovaškem itd. Moskva je takrat vztrajno ponavljala, da se Zahod odkrito vmešava v “notranje zadeve” teh držav. Danes SZ ne obstaja več, stara miselnost in domnevna ogroženost s strani Zahoda pa še vedno živi. Seveda se danes za dosego enakih ciljev kot nekoč uporabljajo drugačne bolj prefinjene metode. Zato negotovost v Kijevu še zdaleč ni končana.

Omejili smo se le na drobec te velike ukrajinske drame, ki naj bi jo tako zelo podžigalo vmešavanje od zunaj. Ob tem je priporočljivo, da si bralec ogleda komentarje na skoraj katerikoli slovenski spletni strani, ki piše o tem in podobnih zadevah. V ogromni večini se komentatorji, ki so po slogu in vsebini sodeč bližje butalskim provincialnosti, kot pa evropski normalnosti, lotevajo Zahoda in predvsem Amerike z najbolj pritlehnimi in fantastičnimi obtožbami. No, ni tako samo pri nas, kdor zasleduje podobne komentarje v ruskih medijih, bo prebral enake ali še večje neslanosti. Manj v odnosih do Zahoda kot v domačih medsebojnih obračunavanjih. Seveda ne želimo biti zagovorniki Zahoda, ki ima vse preveč bolezni, kličemo le k zdravi pameti. Sprašujemo pa se, zakaj in odkod v tej deželi, ki je članica vseh evroatlantskih povezav, ta silni gnev do zaveznikov. Pomanjkanje splošne kulturne ravni in posledica indoktrinacije?

Na straneh tega spletnega časopisa je bil pred kratkim v zvezi z Ukrajino zapisan pomenljiv komentar: “Če bi bil Janukovič in njegovi tako zviti kot je naša elita bivših partijcv, bi bila danes v Kijevu vsesplošna vstaja proti boksarju in drugim vodjem opozicije, polovica Ukrajincev pa bi sanjarila o krasnih časih pod Stalinom in mesta ter ulice bi se spet poimenovale po Stalinu. Naj pridejo k našim v uk, kako se to dela!”

Foto: Flickr