Tudi slovenska Cerkev se je znašla pred zahtevami časa

11
740

Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek.

V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim. Sicer pri Slovencih v zamejstvu in zdomstvu primanjkuje duhovnikov, kar je tudi za narodno preživetje ne le za vero zaskrbljujoče, saj so med Slovenci po svetu katoliški duhovniki skrbeli za versko in narodno zavest. Družba in politični dejavniki države ter nacionalni mediji ne podpirajo ravno teh življenjsko pomembnih narodno-kulturnih in duhovnih vidikov delovanja Cerkve po svetu in v misijonih. Presenetljivo, da je zadnja Družina programski okvir delovanja Karitas objavila kar med pismi bralcev.

Pomanjkanje duhovnikov postaja torej vse bolj problem tudi Cerkve v Sloveniji. Zaenkrat se v ljubljanski  in v ostalih škofijah javno še ne govori o ukinjanju župnij, čeprav že poteka tako imenovana strokovna razprava o tem in so duhovniki že seznanjeni z nekaterimi pogledi, ki naj bi šli v smer pridruževanja nekaterih župnij  večjim oziroma bolj dejavnim. Še bolj kot sam problem združevanja župnij je odločilno načelno vprašanje ohranjanja krščanstva oziroma katolištva v Sloveniji in v Evropi. Sinoda mladih v Rimu poteka tudi v luči tega perečega problema Cerkve. Mladi iz Nemčije so zbrali nad 600 tisoč podpisov, v katerih zahtevajo odprto razpravo o obveznem celibatu, o spolnosti in njenih zlorabah, o odnosu do žensk v Cerkvi ter zahtevajo odprtost in zavzetost Cerkve za probleme mladega človeka. Podpirajo jih tudi škofje, ki si želijo spričo vse večje odtujenosti Cerkve sodobnemu svetu smernic, kako se lotiti zapletenega vprašanja krščanstva v sodobni družbi.

Hans Waldenfels pravi, da je Josef Ratzinger že leta 1969 pisal, da »bo Cerkev gotovo spoznala nove oblike služb in bo preverjene kristjane, ki so v poklicih, posvetila v duhovnike … Žal pa tega kot škof in papež ni naprej uresničeval.« Teologa žalosti, ker danes ugašajo luči tabernakljev, v zadnjih letih so samo v Essnu podrli sedem cerkva, dve umetniško vredni sta še v postopku. Kristjani in tudi drugi prebivalci se po nekod že organizirajo, da bi sami prevzeli cerkve in ohranili to identiteto kraja. Waldenfels se sprašuje, zakaj se škofje in duhovniki bolj ne zavzamemo, da bi skupaj z verniki poiskali nova pota krščanskega organiziranja družbe, tudi spričo rastočega vpliva islama ter brezbrižnosti ljudi do dosedanjih krščanskih izročil.

Odločilna je torej zavzeta dejavnost škofov, ki naj ne le ukinjajo, pač pa skupaj z ostalimi kristjani iščejo nove rešitve. Dolgoročno graditi novo je zahteven proces, še posebno pri nas, ko nismo počistili starega. Potrebna je iznajdljivost, zavzetost in predvsem vera, ki predstavlja gore. Očitno nam tudi vodstvo Cerkve v Rimu ne uveljavlja enakih meril. Človek se sprašuje, zakaj so na hitro odstavili škofa in imenovali administratorja, saj je škof deloval za očiščenje preteklosti in se boril za interese Cerkve? Dolgo si že prizadevamo, da bi enega najznačilnejših mučencev vere Filipa Terčelja spravili v postopek beatifikacije, pa pristojna škofa ne ukrepata. Ali so torej škofje pri nas in v Evropi pripravljeni v teh zahtevnih časih razbirati znamenja časa in namesto ukinjanja iskati poti, kako z zavzetimi verniki graditi prihodnost krščanstva v Sloveniji in Evropi?

Od škofa in duhovnika se pričakuje, da bo neustrašeni in zavzeti pričevalec vere v vseh okoliščinah. Vera nam narekuje dolgoročno, neustrašeno in prepričljivo držo, ki se ne ustavi ob ovirah okolice, pač v smislu prihodnjih praznikov živi in deluje iz vere. Gospa prof. Tamara Griesser Pečar pravi, da pričakuje od škofov večjo zavzetost za družbeno pravičnost, podporo rehabilitaciji žrtev revolucije in podporo demokratičnim procesom, ki bodo čim več ljudem omogočali enakopravne vstop v družbene procese. Ljudje, ki so bili ali so še vedno zaznamovani kot razredni sovražniki in se nad njimi še vedno izvaja sovražni govor, pričakujejo ravno od vodilnih v Cerkvi podporo.

Iz vere v vstajenje in večno življenje, kar sporočajo dnevi spomina na rajne, naj se torej kleriki in laiki neustrašeno zavzemamo za prizadete in odrinjene v družbi. V taki veri pa bodo predstavniki Cerkve našli tudi primerna pota do ljudi, tudi mladih in jih znova utrdili v veri in krščanskem upanje na bolj pravično življenje na tem in onem svetu. Zavzetost za resnico in pravičnost pa nas bo po Kristusovem zgledu odpirala tudi za konkretne rešitve in odločitve za sodobno organizacijo cerkvenega življenja.

11 KOMENTARJI

  1. Kot sem včeraj napisal: čez mejo, lepo mesto, dve cerkvi nekaj sto metrov narazen. Ves čas nikogar noter. Mimo vhoda pa vsake toliko časa hiti po kakšna noseča muslimanka, pa nekaj otrok ob njej. Pogled ima hladen, odločen, ni ji mar za okolico. Potem gre mimo musliman brez dela, ima dojenčka v naročju, še enega otroka ob sebi. V bližini žgejo kebab, domača mularija tam stoji v vrsti, pečeni kostanj nedaleč stran jim ne diši. Več.

    Kaj si počela fosilna Cerkev, še nedavno prepolna vzvišenega napuha in svetne teologije? Kamna v srcu? Skupaj z današnjim papežem, največjim URADNIM UVOZNIKOM mladih divjih moških iz islamskih dežel? Prinaša zlo, zlo, ki se kopiči, dokler ne bo eksplodiralo. Lažniva ljubezen do sveta, brez ljubezni do Boga, je podobna lažem levičarstva. LGBT se posmehuje: “Že v semenišča dobivate cepljene na mavričnost!” Pameten pač ne gre v duhovništvo v teh časih. Razen če je res poklican od Gospoda, a bo tudi mučenik. Juhuhu ali ni juhuhu?

    Je pa lepo biti sam v prazni cerkvi, sam z Gospodom v tišini miru. Srce zagori in vse je v redu. Lepo je nedelati krščanstva v umu, nedelati Cerkve v idejah, nedelati lažnega Jezusa v sebi. Ko nehaš delati svet in si izmišljati vedno nove posvetne “rešitve”, takrat, takrat Gospod je s teboj. In ti ga tudi čutiš.

  2. Preberi njegov zadnji odstavek. Želel je povedati, da bodo skušali furati nauk brez Božjega nauka. Da bodo služili ljudem, še preden bodo ljubili Boga in mu služili. Ker da je služenje brezbožnim in drugim ljudem enako služenju Bogu, to si predstavljajo. Živali pa pojesti, kajne? S tem pa se izenačimo z levičarji (glej rezultate volitev zadnjih 70 let). Takale vera na silo prinaša samo polom. Začeti je potrebno s svetniki in preroki. Z lastnim svetništvom po radikalnih (to je beseda teologov) Jezusovih zahtevah. Ko je budizem v Indiji padel na svoj najnižji nivo, golo karitativnost, je bedno propadel. Ni ga več.

    Dodaten element pa je, da se Božji nauk dobro situiranih ljudi oprime ravno toliko, kot voda račjega perja.

  3. Za pravilo ureditev življenskuh navad je edini izhod popolno sodelovanje z Stvarstvom, kakor to opisuje “Hvaljen moj Gospod”. Zakaj se ga po treh letih sploh ne omenja.
    Enako potrjujejo mednarodne organizacije. Zadnje poročilo:
    http://www.rtvslo.si/okolje/novice/tezko-pricakovano-podnebno-porocilo-zvisanje-povprecne-temperature-omejiti-na-1-5-stopinje-celzija/468161
    Za povrniti in tudi razširiti pravo blagostanje je treba upoštevati znamenje časa in
    uresničiti, kar svetujejo na svetovni ravni:
    Za boljše razumevanje, podajam glavne smernice svetovnega merila o podnebnih spremembah:
    Europska zveza. = SAMOZADOSTNOST SILE POSAMIZNIKOV (I del)
    COP 21 – Paris. = VRNITEV V PRED TOVARNIŠKO DOBO (II del)
    Hvaljen moj Gospod = SPREMEMBA SLOGA SKLADNA Z STVARSTVOM (III del)

    Vse tri imajo isti cilj z različnimi izrazi a isto bistvo, ki je izvedljivo samo v zboljšajnem kmetijstvu, z pridobivanjem prehrane in goriva in rokodeljstvu, ki dopolnuje kmetijstvo.

    Tovarniška doba je prenasičena in v razsulu, stem bo hitro postopno zmanjšanje delovnih ponudb. Delo bo dejansko na kmetijah in rokodeljstvu.

    Mislim, da je nujno, da opomnim na bistvo, da je BOG GOSPODAR ZGODOVINE, ki uravnava krivulje, de se stem ne izgubi pravi cilj z krivuljami, ki jih napravimo ljudje in On to dopusti zaradi njegovega spoštovanja svobodne volje, ki jo je podaril ljudem.

    Pri tem je dandanes dobro premisliti, kaj sporoča o znamenju časa, v razodetju v 12-13 poglavju za sedanje čase:

    Lep pozdrav,

    Čop Avgust. 2304932501127.
    Ranchos 1690, RA- B1712 HSJ
    TE++54 (11) 4629 5729.
    Obnovljiva.sila@gmail.com;
    Neodvisni raziskovalec in razvijalec
    Toplotnodejavnih načinov visokega izkoristka in
    Odkritelj Prirodne- sile.

  4. ” Mladi iz Nemčije so zbrali nad 600 tisoč podpisov … o obveznem celibatu, o spolnosti in njenih zlorabah, o odnosu do žensk v Cerkvi ter zahtevajo odprtost in zavzetost Cerkve za probleme mladega človeka. Podpirajo jih tudi škofje …”

    Sicer so zahteve nemške mladine zelo nedoločljivo definirane, a glede na ‘klimo’ se zdi, da gredo v smeri novodobne feministično-LGBT-globalistične ideološke indoktrinacije in popuščanja moralnih zahtev katoliškega nauka, ki so (očitno??) potrebne ‘posodobitve’, da bi se ‘približale sodobnemu človeku’. (Vprašanje časa torej je, kdaj bo potrebno posodobiti Sv. pismo v delih, ki so ‘zastareli’, kajti brez tega bo težko utemeljiti nekatere zahteve. Drugo vprašanje je, koliko je (katoliška) vera verodostojna, če ‘se obrača po vetru’?)

    Prepričana sem, da bi mladi (ne le v Nemčiji) zbrali veliko podpisov pod zahtevo, da vsakemu mlademu pripada brezplačni vozniški izpit, zagotovljeno delovno mesto takoj po opravljenem izobraževanju, subvencionirano stanovanje … Kaj želim reči? Da vsaka pobuda, ki jo podpiramo, še ne pomeni, da je upravičena ali izvedljiva ali smiselna. Lahko gre predvsem za ‘seznam želja’ oz. iskanja tega, kar mi ‘paše’ v smislu ‘mizica, pogrni se’. Danes tako, jutri (ob drugačnem počutju ali spremenjenih družbenih razmerah) mogoče drugače. ‘Zgodi se moja volja’, recimo.

    Tudi škofje (lahko) marsikaj podpirajo. A glej, čudo: nekateri škofje podpirajo to, drugi povsem nasprotno mnenje. In potem naj se ‘navadna ovčica’ znajde!?

  5. Sicer pa smo v Družini brali tudi pojasnilo ob preurejanju župnij: “Ni problem pomanjkanje duhovnikov, ampak pomanjkanje vernikov.” Še vedno ne razumem: se kdo spreneveda, ko zanika pomanjkanje duhovnikov ali je upadanje števila vernikov le cenen izgovor za upravičenost reform?

  6. Ne bo se ovčica znašla, če bo sledila nemškim protestantskim idejam, enakim levičarskim. Nemci bežijo iz Nemčije že dolgo časa, Merklova pa uvaža muslimane. Ona je hči protestanta iz Vzhodne Nemčije. Politiko glede tega ima enako papeževi. Ovčica se lahko znajde le, če malo bolj natančno bere Jezusove in Pavlove besede, brez da posluša moderne razlage od tistih, ki Boga nikoli še videli ali slišali ali začutili niso. Ki govorijo teološka protislovja. Ki jih skrbi lastno preživetje. Zato živijo v grehu. Kadar se pojavi svetnik, njegova cerkev NIKOLI ni prazna.

  7. V Sloveniji pomanjkanje duhovnikov? Ne drži! V povprečju sem pri sv. maši, ko je v cerkvi samo 40 do 50 ljudi na duhovnika. Čeprav bi bilo stokrat manj duhovnikov, bi bili ljudje sposobni s svojo motorizacijo priti kamorkoli. Sposobni smo, toda velika večina ljudi je takih, da ne bi šla k sv. maši, tudi če bi ta potekala pred hišnimi vrati.
    “Dolgo si že prizadevamo, da bi enega najznačilnejših mučencev vere Filipa Terčelja spravili v postopek beatifikacije, pa pristojna škofa ne ukrepata.” Prizadevamo? Svetnike se izmoli. Dvignite roko vsi tisti, ki molite da bi Filipa Terčelja razglasili za blaženega. Problem je torej, če škofa ne molita.

  8. Novodobni katološki tako imenovani škofje, župniki, duhovniki imajo preveč dela s posiljevsnjem otrok, da bi se zmogli soočiti s propadanjem krščanstva v Evropi.

    • Ta tvoj komentar pa kaže na veliko neumnost in nepoznavanje ljudi, Cerkve in duhovščine. Tvoja trditev je služenje hudiču, ker govoriš laž. Če so vsi posiljevalci, si tudi ti. Pacek.

      • Le kje sem trdil, da so vsi posiljevalci? Moja kritka gre na novodobni kler, ki se ne ukvarja z vprašanjem preživetja krščanstva v Evropi in svetu, ampak se raje ukvarjajo z zaščito posiljevalcev v svojih vrstah. In potem razni “strokovnjaki” pišejo članke, pred kakšnimi izzivi da je Cerkev?!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite