Ujetniki krožnice časa

35
Foto: openthemagazine.com.
Foto: openthemagazine.com.

Prihaja tisti čas v letu, ko bolj kot sicer doživljamo čas. Začetke in konce, preteklost in prihodnost, nastajanje in izginjanje. Obračunavamo za nazaj in načrtujemo za naprej.

Čas je ena od štirih dimenzij, ki jih intuitivno obvladamo. Fizika zadnje čase odkriva nedojmljiv obseg teh dimenzij, ki za razumevanje največjega (vesolje) in najmanjšega (podatomski svet) komaj še zadostujejo. Za praktično uporabo navadnih zemljanov pa so bili dovolj. Fizika se ukvarja z ukrivljenostjo prostora. Tole je razmišljanje o zakrivljenosti časa.

Danes se v čas postavljamo s pomočjo ur in koledarjev. Dvakrat na leto, takrat, ko preidemo iz poletnega na zimski čas in nazaj, se zavemo, kako obsedeni smo s časom. In vsakič, ko hitimo.

Mimogrede, ura, oz. javna storitev obveščanja o tem, koliko je ura, je ena od pomembnih izumov srednjega veka, za katerega naj bi verjeli, da je bil temačen in da znanje in tehnika nista napredovali. Zvonovi v cerkvah so začeli zvoniti, postavljena je bila enotna koordinatna os časa, ki je pomagala ljudem, da so med seboj usklajevali delo in življenje. Ure, ki so krožile, so izravnale čas.

Moj, tvoj čas

Čas, ko se zavemo časa, se začne z vsemi svetimi oz. dnevom spomina na mrtve. Nekega koncepta se zavemo (tako Heidegger in konstruktivisti) šele takrat, ko imamo z njim težavo. Smrt je taka težava. Šele opomin na našo lastno končnost postavi pred nas koordinatno os, ki nam dimenzijo postavi proti tej končnosti meri.

To je naš individualni čas. Čas vsakega posameznika. Čas, ki ga zelo natanko obvladamo s koledarji, ki imajo predalčke za ure, dneve in mesece v letu.

Naš čas

In potem je tukaj še naš skupni čas. Čas, ki preživi minljivost posameznikov. Čas družin, družbe, narodov, civilizacije. Čas, za katerega ne velja tista Keynesova, “da smo na dolgi rok vsi mrtvi”. S tem je utemeljeval kratkoročne ekonomske ukrepe, ki naj pomagajo v tem trenutku, na dolgi rok bo pa že kako. Na dolgi rok seveda nismo vsi mrtvi, na dolgi rok je vedno več živih.

Za Slovenijo velja, da nas bo na dolgi rok približno toliko kot zdaj. Dolgove bo nekdo vračal, razen če računamo, da jih bo bogati sever v nekem trenutku neodgovornemu jugu prisiljen odpisati. Za tak primer imamo modre politike, sindikaliste in ekonomiste, ki uspešno delajo na tem, da bo Slovenija na strani tistih, ki jim bo odpisano in ne, ki bo odpisovala.

Kroženje časa

Če individualnemu času daje pomen smrt, kaj daje pomen času, ki ni moj ali tvoj čas, ampak čas naše družbe, države, civilizacije? Individualni čas je čas od rojstva do smrti, je čas, ko sicer neko življenje ugasne, a nastane novo, ko nekdo gre, nekdo pa pride, je čas od božiča do božiča, od setve do žetve,  je čas kroženja letnih časov, je ciklični čas. Intuitivno nam je vsem razumljiv.

Ciklično so čas razumele prve civilizacije. Prve znane zgodbe so zgodbe, ki imajo samo svoj lastni čas, samo svojo lastno časovno dimenzijo. Katerakoli od najlepših antičnih pripovedk se začne in konča. Vmes je veliko ropotanja, ampak na koncu smo spet na začetku. Prav podobna zgodba bi se lahko zgodila še enkrat. Morda bi na mesto ubitih očetov in pregnanih mater morala nastopiti njuna sin in hči, to pa je tudi vse. Odisejev sin bi se lahko pridružil odpravi proti naslednji Troji in prav podobno taval domov.

Podobno strukturo imajo tudi filmi o Vojni zvezd. Je tretji del res pred četrtim? Ali pa bi se lahko dogajal za šestim? Ne preveč pozoren gledalec ne bi opazil, da je kaj narobe. Videz Jedi oče, vitez Jedi sin … ni kake posebne razlike. Igralci se starajo. Ni napredka.

Napredek med Odisejo in Vojno zvezd

Svet najlepših grških pripovedk na začetku civilizacije in svet vojne zvezd na koncu, sta ciklična. Na koncu se vse vrne na svoj začetek. Konca ni v tem, da ni več časa, ali da civilizacija propade. Konec je v tem, da je na koncu vse tako, kot je bilo v začetku. Vojne zvezd in Odiseje. Vojna zvezd je prišla do konca napredka.

Vmes med antičnimi Grki in vojno zvezd pa je napredek bil. Čas ni samo sourno krožil, ampak je tekel od leve proti desni po časovni premici.

Da prihodnost ni taka kot preteklost in da svet ni bil ustvarjen z namenom, da natanko tak ostane, je velik prispevek Judov k zahodni civilizaciji. Ki bi morda ostal neopažen, če ne bi kristjani takega razumevanja sveta razširili najprej med vse prebivalce rimskega cesarstva, Evropejci pa potem v svet.

Judje so svetu dali idejo napredka, Judje so iz kroženja časa le tega postavili na poltrak. Judom je Bog ustvaril nebo in zemljo, potem pa jim naročil, naj dokončajo njegovo delo. Tam nekje, ko smo po naše začeli šteti čas, je čas iz krožnice postal premica.

Linearni čas

Prihodnost je postajala boljša od preteklosti. Še posebej je prihodnost začela postajati boljša od preteklosti od začetka industrijske revolucije naprej. Morda drži, da je bila prihodnost včasih videti še lepša, ampak v svetovnem merilu vera v napredek še kar traja. Prihodnost napredka morda ne sveti več tako svetlo kot nekoč, ampak čas je še vedno linearen.

Stvari bodo večje, boljše, hitrejše, udobnejše, bogatejše. Kar je, kot smo pokazali na začetku, sicer skregano s primarnim človeškim dojemanjem časa, ampak tistih, ki niso želeli napredka, niso imeli dovolj hrane, da bi prehranili dovolj otrok in njihovih genov ni več dosti med nami. In daleč ne bodo prišle družbe, ki so zaciklane v času.

Ujetniki krožnice časa

In Slovenija, se zdi, ni na nobeni časovni premici. Nismo na poti k nobenemu cilju. Nikamor ne gremo naprej. Naš čas je cikličen. Krožimo. Živimo Groundhog day. To je tisti film, ko se glavni junak vsako jutro zbudi v isti dan. In se počasi, počasi uči, kako bi osvojil žensko srce. Vsak dan isti dan. Vsako leto isto leto:

Volitve (2004), napoved reform, ulica, reform ni; volitve (2008) z novimi strankami, novinec prevzame vlado, poskusi z reformami, referendumi, reform ni; volitve z novimi strankami (2011), poskus reform, ulica, KPK, novinka prevzame vlado (2013), niti ne poskusi z reformami, razpad vlade; volitve z novimi strankami (2014), novinec prevzame vlado, niti ne poskusi z reformami …

Pesimističen pogled na zgornji odstavek je, da niti nismo na krožnici ampak v spirali navzdol. Reciklirali bi lahko naslovnice časopisov, še enkrat bi lahko objavljali kolumne ali razprave v parlamentu. Vsak dan isti dan. Smo tam, kjer je bila zahodna civilizacija, preden so na oder stopili Judje. Imamo sicer prav spodobne računalnike in tablice, nismo pa še civilizaciji vojne zvezd.

Med tem naši prijatelji na Poljskem doživljajo, tako sami pravijo, svojo zlato dobo. V dvajsetih letih so nadoknadili toliko razvojnega zaostanka za Nemčijo, kot so ga nabrali prej v 500 letih. In dohitevajo naprej. Napredujejo. Ne hodijo v krogu.

Kako iz krožnice na premico, to je zdaj vprašanje. Ker, spomnimo, naše biološko naravno stanje je kroženje. Letnih časov. Od božiča do božiča. Ki je novo upanje. Vsako leto znova.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


35 KOMENTARJI

  1. Po najnovejši raziskavi javnega mnenja, imata cerarjeva vlada in stranka minimalno podporo.

    Največjo podporo pa ima stranka SDS.

    Očitno ljudje dojemajo, da je stranka SDS izmed vseh strank največ napravila za gospodarsko okrevanje Slovenijo, ko je bila na oblasti.

      • Roman: “…Samo to in nič drugega!”
        =========

        … in samo še to, da je SLS prehitel NSi! Prvič po …

      • Vsak izgovor je dober ,tudi če ga pes na repu prinese ! Roman pri vseh nategovanjih in borbah za prazno vrečo , mase praktično ni več , nič kaj
        konkretnega se ne obeta ,zanima me ali bodo obiskovalci ljudske kuhinje v
        mariboru natresli popra na rep župcu,veš taka je situacija- no money no funny-!Most čez Dravo bo postal lutkovno gledališče,obnovljenega bodo pa zaprli,tudi ljudske kuhinje in ostalih socialnih zgodb tudi ne,kdo bo v tem primer go/t/off!Stari vrag je vzel šalo z volilci vred,komunjari so “popušili”!
        Vogrinec naj predela apartmaje v varno hišo za F21!

  2. Ko razmišljamo o naravnih procesih, je potrebno upoštevati, da je entropija sestavni del teh procesov, entropija kot zakon degradacije, kot zakon smrti. Živa narava premaga entropijo z cikličnostjo procesov z letnimi časi in z reprodukcijo.
    Entropija je tudi sestavni del človeške civilizacije, ki dejansko lahko ubeži cikličnosti rojevanja, vrhunca in smrti, šele z krščanstvom, ki zakonu entropije lahko premaga z vpeljavo zakramenta sprave – spovedi. Ko človeku , ki ga ni sram priznati lastne koruptivnosti, omogoči vedno znova nov začetek. Klasičen primer te vedno nove svežine in vitalnosti je RKC, ki je po dva tisoč letih vedno bolj vitalna in sveža. In to vitalnost je vso svojo zgodovino gradila na zablodah in stran poteh iz katerih na katerih se je čistila in dozorevala. Za primerjavo si lahko pogledamo like papežev srednjega veka in papežev sodobnega časa.

  3. Tudi vrednost mita o večnem napredku je vprašljiva. In precej subjektivna, če ne skoraj ošabna interpretacija Svetega pisma je trditev, da je človek na zemlji za to, da dovrši Božje stvariteljsko delo.

    Vsekakor mitu o večnem napredku ali o stalni gospodarski rasti mnoge pametne duše ne verjamejo več najbolj. Recimo Tomaš Sedlaček. Recimo mnogi ekologisti. Izkoriščanje naravnih bogastev in poraba energije iz neobnovljivih virov, ali celo rast teh kazalcev ne moreta iti v neskončnost, ne da bi človeštvo ogrožalo svoj obstoj. Pa še z marsikaterim drugim dejanjem “napredka” ga lahko ogrozi. Čim bolj skuša človek igrati Boga, tem bolj.

    Vprašanje tudi, kako merimo napredek. Gotovo je še pričakovati recimo tehnološki napredek pri izdelavi vse boljših avtomobilov, kar omenja avtor. Niso pa vsi vidiki tako prepričljivi: če grem jaz recimo leta 2014 AD na Šmarno Goro in pogledam slovensko deželo in primerjam s panoramskimi upodobitvami istega pogleda iz 19 stoletja mojstra Marka Pernharta, je težko ne konstatirati, da je napredek, ki ga doživljamo od takrat, v estetskem smislu dejansko v resnici izrazit nazadek. Nazadek v pospeševanju. Žal.

    Skratka, v svetopisemskem smislu je cilj vendarle nekje drugje in ta cilj dela rahlo manj pomembno distinkcijo med linijami, bolj krožnimi ali bolj ravnimi ( nenazadnje tudi s premico, ki jo povlečemo po ravnini tega našega planeta konec koncev v resnici vlečemo krožno linijo) in dela relativno manj pomembno tudi hitrost gibanja. Kaj bi imel recimo polž od tega, če bi se lahko premikal hitro kot gepard; bi res kaj pridobil?

  4. “Kako iz krožnice na premico, to je zdaj vprašanje.”
    =======

    Enostavno, moraš samo hoditi po krožnici, ki ima središče v neskončnosti.

    Potem boš istočasno na krožnici in premici. 😉

  5. “Kako iz krožnice na premico, to je zdaj vprašanje.”

    Kot stvari danes stojijo, ne kaže drugega kot pospešiti gibanje v tej krožnici, dokler nas centrifugalna sila ne izvrže v premico. Ampak pri tem me spet skrbi smer, v katero bomo izvrženi.

    • Rak: “Ampak pri tem me spet skrbi smer, v katero bomo izvrženi.”
      =======

      Skrb je odveč. Vsaka premica vodi v neskončnost.

  6. Tukaj neke abstraktne debate, planet teme pa širi ideje “borca proti korupciji”….v narekovaju seveda!!
    Treba je imeti vendar trdna tla pod nogami ….

    • Hrvatini:brez temelja na Skali,ki ni kamnita skala-so ta trdna tla na tej nepravilni krogli,ki se dan na dan in leto za letom fura skozi kozmos…samo nekakšna maja oz.privid in utvara.

  7. »Posameznik je začel izgubljati možnosti, da bi si sam omejeval in gradil svoj čas. Izgubljal je svoj lastni čas ter ga začel posvečati partiji. Čas namenjen partiji, sistemu, ni bil več razumljen kot ukraden niti kot podarjen, temveč posvečen. Sistem si je začel posvečevati tiste, ki so mu prepustili ves svoj čas, ki so pozabili na svoj čas, ki so dopustili, da sistem tudi misli namesto njih. Mnogi so bili, ki se niso prepustili temu času in so želeli ohraniti lastno osebnost in dostojanstvo. Sistem v vseh totalitarizmih pa je mislil tudi na to možnost. Za take ljudi je pripravil poseben prostor – taborišče, ki pa je imel svoj prav specifičen čas. Čas poniževanja, torture, čas brez časa.« Miklavž Ocepek, Zapuščeni svet (Zbrani spisi), Filozofska zbirka Aut, Apokalipsa 2007

  8. Zanimiv članek.

    Zanimiva mi je misel, da je “Judom Bog ustvaril nebo in zemljo, potem pa jim naročil, naj dokončajo njegovo delo.” Pravzaprav mi je misel močno sporna in to zaradi ene besede. Misel se mi zdi lažna. Če zamenjam besedo “dokončajo” z besedo “nadaljujejo”, potem mi je misel zelo, zelo všeč.

    Sam imam rad znanost in tehnologijo, tudi poklicno se z njo ukvarjam. Tehnologija mi je kot orodje, ki ga z veseljem uporabljam. Ampak ne verjamem pa, da nas bo tehnologija odrešila. To misel krepko zavračam. Ljudje ne bomo sami dokončno uredili tega sveta. Zame kot kristjana je edini način odrešitve Bog odrešenik. Kako (bo) to natančno poteka(lo), pa je zame še skrivnost.

    • Tudi dokončati ni slab izraz. Saj tudi ne gre za tehnično dokončanje.
      Za nas kristjane, gre za tisto o čemer pravi sv. Pavel: da dokončam tek, … dopolnim Kristusovo trpljenje…
      Po spominu pišem. Če boš rabil, bom našel pravi citat.
      Hočem reči, da nam je Bog namenil “tek” naprej, “dokončajte” kar sem vam ustvaril.

  9. Kar se tiče Slovenije se pa strinjam. Stalno smo v krogih, obtičali smo v nekem času. Kot shizofrenik, imamo cel kup namišljenih strahov in problemov, ne vidimo pa pravih. Rešitve nikoli ne pripeljemo do konca ampak odnehamo prej. Vse to nerešeno se nam stalno cikla in nas vodi v še večjo norost.
    V taki državi je eni zdravi osebi kar težko držati ravno linijo in videti možnost izhoda iz teh začaranih krogov.

  10. Poljska? Lepo vas prosim! Povprečen Poljak bi ubijal za staus povprečnega Slovenca, kar je nadpovprečnega pa pobegne v tujino ob prvi (pol)priliki.

    • Morda ja morda ne. Trenutno je naš standard še višji a prihodnost poljakov je v napovedih neprimermo boljša kakor naša. Če bi bil star in upokojen bi bil morda res raje slovenec, mladi pa imajo, na polskem več razlogov, da ostanejo doma, kakor pri nas.

      • Poleti sem se po dveh letih življenja in dela na Poljskem (postdoc v Varšavi) vrnil v Slovenijo in od takrat sem že nekajkrat slišal/prebral o silnem napredku Poljske. Kar se mene tiče, se ne morem pritoževati, ker sem bil zaposlen na evropskem projektu in moja plača je bila približno taka, kot bi bila v Sloveniji, pri čemer so bili stroški bivanja nekoliko nižji. Poudarjam nekoliko, ker razen hrane stvari niso bistveno cenejše. Kar se tiče silnega gospodarskega napredka odgovorno trdim, da povprečni poljski delavec ne živi nič bistveno boljše in si kaj dosti ne more privoščiti. Tudi srednji sloj (mladi, izobraženi) s katerim sem bil največ v stiku živi slabše kot živimo Slovenci. Za mlade kolege s fakultete lahko rečem, da si jih je večina želela zapustiti Poljsko, kar ni nič presenetljivega, ker za bolje plačane tam veljajo tisti s 4000 zloti (950 eur) plače (s katerim si potem morajo plačati zdravstveno zavarovanje in pokojninski prispevek, katerega pa večina ne plačuje, ker si ga pač ne more privoščiti). Kot rečeno, 4500 zlotov je dobra plača, v povprečju bi rekel, da dobijo pa še vsaj 1000 zlotov manj. V poljsko birokracijo se ne bom spuščal, ker bi lahko napisal cel seminar o njihovi zakompliciranosti in neučinkovitosti. Toliko o Poljski, ki ima svoje prednosti in je nedvomno država, ki napreduje, ampak postavljati jo za zgled in melanholično vzdihovati ob njenem napredku, je pa milo rečeno smešno. In preden jo naslednjič spet kdo postavlja za zgled, predlagam, da se zapelje ven iz centra Varšave in si to gospodarsko čudo ogleda na lastne oči. Seveda če mu na razdrapanih poljskih cestah uspe prevoziti več kot 50 km.

        • Mogoče tebi, čeprav si bil nevemkoliko časa na Poljskem, ne bi škodilo prebrati tega članka iz Foreign Affairs s podnaslovom ” Od tragedije do triumfa”:

          http://www.foreignaffairs.com/articles/140336/mitchell-a-orenstein/six-markets-to-watch-poland

          Koliko naj bi po tvojem bila povprečna poljska plača, da bi državo imel za uspešno? 3500 evrov? Poljska je vendar izšla iz popolne dotolčenosti med WW2 in potem preživljala še pol stoletno odurno vladavino sovjetskega škornja. ( Rdeče fane s petokrako niti približno ne doživljajo priljubljenosti kot pri nas.)

          Od 1989 do 2012 so že podvojili realni BDP per capita. Veliko imajo zahodnih tujih investicij. Medtem ko je EU trenutno v povprečju nekje na ravni ekonomije iz predkriznega leta 2008 ( in Slovenija okoli 10% nižje), so trenutno Poljaki nekje na +20% glede na 2008. Letos in prihodnja leta naj bi rastli po okoli 4%.

          Ti glede na podatke še ni jasno, da je Poljska vodena bistveno bolje od Slovenije?

          • Ti bereš in pametuješ, jaz sem pa stvari gledal in doživel. Preseli se gor, pa bomo videli, koliko časa boš še onaniral na članke iz Foreign Affairs.

  11. Bistroumna primerjava našega sprehoda skozi čas! Naša časovnica pa je žal spirala, vijačnica navita na stožec, ki je z vrhom obrnjen navzdol, hitrost ostaja nespremenljiva, ovinek je zato čedalje ostrejši, težave vse večje in dno, oziroma nič sta rešitvi, ki smo ju izbrali. Hudo mi je, da je tako!

Comments are closed.