Udeležba pri verskih obredih ni enako kot nakupovanje, šolanje ali delo v tovarni

8

Svoboda veroizpovedi, ki je ni mogoče arbitrarno odpraviti ali omejiti niti v izrednih razmerah, se nikakor ne sme znajti v istem loncu in pod isto pokrovko kot omejitve drugih, ustavno manj intenzivno zavarovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Veliki ustavni sistemi, kot so ameriški, nemški in francoski, ne dovoljujejo popolne prepovedi in nesorazmernega omejevanja verskih obredov, niti v času epidemije covida-19 ne. To je bilo v letošnjem letu poudarjeno z odločitvijo ameriškega Vrhovnega sodišča 25. novembra (št. 20A87), nemškega Zveznega ustavnega sodišča 29. aprila (primer 1 BvQ 44/20) in francoskega Ustavnega sveta 29. novembra. Ta pravna logika bi morala vplivati tudi na slovenske državne organe, ko v prizadevanju za omejitev širjenja virusa pripravljajo odredbe o omejevanju gibanja in združevanja.

Za svobodo veroizpovedi je udeležba pri verskih obredih ključnega pomena, zato je popolna prepoved nesprejemljiva

Vrhovno sodišče ZDA je na pritožbo katoliške škofije Brooklyn odločilo, da je izvršilni ukaz guvernerja zvezne države New York o omejitvi števila udeležencev pri verskih obredih zaradi širjenja virusa neustaven. Odlok je določal, da se sme pri verskih obredih v oranžni coni zbrati največ 25 ljudi in v rdeči deset. Po mnenju vrhovnega sodišča je takšna omejitev nedopustno nesorazmeren poseg v človekovo pravico do svobode veroizpovedi. V prvi vrsti predstavlja kršitev načela nevtralnosti. Udeležba javnosti pri verskih obredih je bila, ne glede na velikost cerkva, omejena na 25 oziroma deset ljudi, medtem ko se je na dogodkih drugih dejavnosti izračunavala, glede na razpoložljivo površino na posameznega udeleženca (npr. 20 kvadratnih metrov za enega obiskovalca nakupovalnega centra) ali sploh ni bila omejena (npr. za delavce v tovarnah). Nadalje takšna omejitev vernikom in cerkvam ter drugim verskim skupnostim povzroča nepopravljivo škodo.

Za individualni in kolektivni vidik svobode veroizpovedi je možnost udeležbe pri verskih obredih ključnega pomena ter pomeni bistveno obliko izvrševanja te človekove pravice. Kot zadnji razlog nesprejemljivosti omejitve udeležbe pri verskih obredih je vrhovno sodišče navedlo odsotnost ogrožanja javnega interesa. V postopku razsojanja o ustavnosti niso bili predstavljeni dokazi, da so verski obredi z javnostjo bolj nevarni za širjenje virusa oziroma ogrožajo javno zdravje bolj intenzivno kot drugi javni dogodki ter dejavnosti (npr. nakupovanje v trgovskih centrih, delo v proizvodnji). Tudi Ustavni svet Francije je vladno pravilo, da se sme pri verskem obredu zbrati največ trideset ljudi, označil za nesorazmeren poseg v svobodo veroizpovedi. Vladi je naročil, naj v dialogu s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi v najkrajšem času oblikuje nov režim udeležbe pri verskih obredih, ki bo omogočal hkrati ustrezno javno in kolektivno izpovedovanje človekove pravice do svobode veroizpovedi in učinkovito izpolnjevanje predpisanih javnozdravstvenih ukrepov.

Svoboda veroizpovedi ne more biti omejena ali celo odpravljena v kriznih razmerah

Podobno kritično je že v pomladnem valu širjenja virusa t. i. protikoronsko zakonodajo naslovilo Zvezno ustavno sodišče Nemčije. Na pritožbo islamske skupnosti je razrahljalo spodnjesaško uredbo o zaščiti pred okužbo. Uredba je prepovedovala verske obrede z udeležbo javnosti v cerkvah, mošejah, sinagogah in drugih verskih zgradbah. Ustavno sodišče je opozorilo, da splošna prepoved verskih obredov brez možnosti, da se v posameznih primerih in s soglasjem pristojnega javnega organa za zdravje dovolijo izjeme, ni združljiva s človekovo pravico do svobode veroizpovedi. Po mnenju sodišča je ocena tveganja za okužbo zaradi stikov med udeleženci verskega obreda bistveno odvisna od konkretnih okoliščin v posameznih primerih (npr. količina petja, število in glasnost molivcev). Poleg tega je za oceno tveganja za okužbo mdr. pomembna velikost in ureditev prostora za opravljanje verskega obreda.

Pomembno je tudi, ali organizator obreda pozna udeležence oziroma vodi njihovo evidenco, po potrebi pravočasno kontaktira z njimi in prepreči morebiten nastanek gneče, ki, epidemiološko gledano, predstavlja nevarno situacijo. Nemško ustavno sodišče skratka meni, da mora uredba, ki kakorkoli omejuje verske obrede, hkrati omogočati izjeme od teh omejitev. Te izjeme se lahko aktivirajo z vključitvijo pristojnih javnih organov ob oceni konkretnih okoliščin. Pri tem je mdr. pomembna presoja teže posega v svobodo veroizpovedi (npr. verski obred za večji verski praznik) in pregled možnosti učinkovitega nadzora nad upoštevanjem predpisanih javnozdravstvenih ukrepov.

Udeležba pri verskih obredih ni enako kot nakupovanje, šolanje ali delo v tovarni

Ameriški vrhovni sodniki in francoski ustavni sodniki torej opozarjajo, da je združevanje ljudi pri verskih obredih treba obravnavati primerljivo z njihovim združevanjem v trgovinah, tovarnah, šolah in drugod. Po njihovem mnenju namreč tudi udeležba pri verskem obredu spada med nujne človekove aktivnosti. Nemški ustavni sodniki dodajajo, da morajo biti pri tem morebitne omejitve strokovno utemeljene in odvisne od konkretnih okoliščin, ki dovoljujejo izjeme. Kakršenkoli poseg v svobodo opravljanja verskih obredov je zelo občutljiv z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nemška in avstrijska vlada zato v takšnih primerih odločitve sprejemata izključno v dialogu s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi. Tudi Ustavni svet Francije je francosko vlado pozval k temu.

Še bolj dosledno bi takšnemu dialoškemu pristopu med državo in cerkvami ter drugimi verskimi skupnostmi morali slediti v Sloveniji. Naša ustava je edinstvena v zahtevi, da svobode vesti oziroma izpovedovanja vere (41. člen) ni mogoče arbitrarno odpraviti ali omejiti niti v izrednih razmerah (16. člen). Enakovrstno pravno varstvo ustave uživa npr. nedotakljivost človekovega življenja oziroma prepoved smrtne kazni (17. člen), kar je evidentno brezpogojna vrednota. Enako se posegi v svobodo veroizpovedi nikakor ne bi smeli znajti v istem loncu in pod isto pokrovko kot omejitve drugih, ustavno manj intenzivno zavarovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

8 KOMENTARJI

  1. V celoti podpiram, kar je napisal gospod Andrej Naglic. Bojim pa se, da Slovenci nimamo ustavnega sodisca, najmanj v sedanji sestavi ( recimo s sodniki kot je Ceferin ali Sugmanova), ki bi razumelise vrednoto in pravico verske svobode in odlocilo v casu covid krize, tako kot so odlocili amerisko Vrhovno sodisce, nemsko Ustavno sodisce in francoski Ustavni svet. Mislim, da nasi ustavni sodniki ne bi enako odlocili. Nimamo nobene Amy Coney Barrett. Nenazadnje imamo nedavno izkusnjo odlocitve glede financiranja katoliskih sol. Ucinki 45 letnega komunisticnega pranja mozganov proti veri so pri danes aktivni generaciji pravnikov, velikem delu njih veliki, preveliki.

    Zal pa je prav odnos do izvajanja verskih obredov v casu korona krize zame eno sicer redkih razocaranj aktualne vlade. Smo ena redkih evropskih drzav s popolno prepovedjo obiska verskih obredov in ena tistih, ki to zapira najdlje casa. Tako spomladi kot zdaj. Vem, da pri sosedih v Italiji in Hrvaski niti priblizno ni te prepovedi, tudi zdaj ne, ko je Hrvaska epidemiolosko v enakem polozaju. Ne vem, ali se skofovska konferenca s taksno politiko zaprtosti v nedogled kar strinja. Dobiti univerzalni temeljni dohodek od drzave in biti na varnem doma oz v prazni cerkvi je nekako cudna perspektiva duhovniske poklicanosti.

    Sv. maso se vendar da regulirati tako, da poteka zelo varno. Ce imajo vsi maske, ce so zagotovljene razdalje in dezinfekcija. Podobno kot se da regulirati koncert klasicne glasbe.

    Zal je obratno od Nagliceve teze, da vlada, ki jo v mnogocem izrazito podpiram, v covid epidemiji daje prednost trgovini, gospodarstvu, tudi smucanju pred vero in duhovnostjo.

    In kulturo in solo. Tudi sola na daljavo ni zadeva brez slabih posledic. Cemu je to podobno, da so recimo dijaki od marca 2020 skoraj non stop samo na racunalniku in da tega kot kaze vladina casovnica rahljanja ukrepov verjetno ne bo konec vse do jeseni 2021. Eno leto in pol razvijanja nekemicne digitalne odvisnosti pri celi generaciji, odtrgani od narave in od ustrezne socializacije in psiholoskega razvoja.

    Verski obredi in sola bi morali med zadnjimi, ki se zaprejo in med prvimi, ki se spet odprejo! V to sem preprican. V marsikateri drzavi to razumejo in tako oblasti ravnajo. Zakaj ne nasa vlada, res ne razumem.

    • Vaš drugi odstavek je bistvo – to je boj proti satanu, v katerem smo SLOjevci daleč na slabšem kot naši sosedi. Sveta maša je izredno pomemben del krščanstva, pomembnejša od Svetega pisma.

  2. Ne razumem pa, zakaj tak naslov clanka. Avtor dejansko preko odlocb najvisjih ustavnih organov ZDA, Nemcije in Francije dokazuje ravno obratno od naslova: namrec da verske skupnosti, cerkve ne smejo biti diskriminirane v svoji svobodi v casu epidemije v odnosu proti pridobitnim gospodarskim dejavnostim in da prepovedi v cerkvah ne smejo biti druge in ostrejse kot recimo v trgovskih centrih ali na delovnih mestih. Kot da vsebina ni bila razumljena, mi zveni naslov.

  3. Duhovnik Andrej Naglič,
    tako je! Vlada pod vodjem Janezom Janšo nam je skoraj prepovedala vero, ko je prepovedala obisk Svete maše.

    Sicer Sveti Duh veje kjer in kakor hoče. Ampak vseeno bi moral biti pod tem člankom podpisan gospod nadškof. Tako pa obstaja vtis, da se je pustil kupiti.

  4. Največji problem je v tem, da so slovenski škofje prvi, ki hočejo zaprte cerkve in ne naredijo ničesar, da bi se obhajale javne sv. maše. To je očitna posledica modernizma med škofi in očiten sad II. Vatikanskega koncila. Da ne govorimo o tem, da imamo v vladi stranki, ki se kao deklarirata kot krščanski.

    • Pa kaj vsi omenjate ta 2. vatikanski koncil? Priznam, da nimam pojma o tem tem koncilu. Pa tudi raziskovati ga ne grem.

      Je bil res tako slab?

      • AIFe – gre za izgubo vere ter vsesplošen upad duhovnih poklicev po II. Vat. koncilu, kot posledico podreditve Cerkve svetu in njegovi modernosti. V Sloveniji je zaradi specifične situacije šel razvoj dogodkov sprva malce drugače kot na Zahodu, toda po letu 1991 ter še posebej po letu 2000 ni med nami ter Cerkvijo na Zahodu nobenih razlik več.

        II. vat. koncil se gleda kritično, ker je na nek način sprožil veliko Cerkveno krizo, po navadi so zgodovinski koncili v Cerkvi (pazi: vseh je bilo 21!)vedno služili razjasnitvi situacije, sprožili so novo rast Cerkve, nov razmah poklicev, redov, teologije itd.
        To samo na kratko, lahko bi zadeve razložil bolj podrobno….

        • Hvala! Čeprav tako od daleč gledano še vedno ne razumem obsodbe tega koncila. Fatima pa Akita pa to. Zdi se mi, da je bila zadeva že pred koncilom hudo grešna.

          No, pa saj to ni pomembno. Hvala še enkrat.

Comments are closed.