Učna ura banditizma

20
Prizor na sliki je iz slovenskega komično-kriminalnega filma Do konca in naprej, posnetem leta 1990 v režiji Jureta Pervanja po scenariju Nebojše Pajkića. Filmska zgodba govori o kriminalcu Tonetu Hacetu, ki je »deloval« med obema svetovnima vojnama, predvsem v Dravski banovini.
Prizor na sliki je iz slovenskega komično-kriminalnega filma Do konca in naprej, posnetem leta 1990 v režiji Jureta Pervanja po scenariju Nebojše Pajkića. Filmska zgodba govori o kriminalcu Tonetu Hacetu (njegov brat je bil Matevž Hace, politkomisar 14. divizije.), ki je »deloval« med obema svetovnima vojnama, predvsem v Dravski banovini. (http://www.dailymotion.com/video/x2jljub)

Banditizem v naši državi, tako  očitno lahko  rečemo, je vrednota. Dokler ne bo prišlo do resnega državljanskega upora tovrstni praksi.

Kakšno leto nazaj sem bil kot novinar deležen obiska človeka, ki je v javnosti znan pod vzdevkom »Postrešček«. Pripovedoval je o svojih težavah s pravosodjem, z Mestno občino Ljubljana in seveda tudi z vladajočo politiko. Ob tem je dejal: »Dolgo časa sem razmišljal, kakšno ime bi jim dal. Kriminalci, mafijci, vsi imajo neke svoje zakone. Banditi pa se ne držijo niti svojih zakonov. Držijo se jih samo takrat, ko jim to ustreza. Potem pa se sprenevedajo, kot da jih nimajo. Ker gre tu za popolno brezzakonje, je to ime prav primerno zanje« (Vir: Človek, ki si obupno želi procesa)

Na to zgodbo sem se spomnil predvsem v zadnjem času, ko je sesuvanje vladavine prava v Sloveniji doseglo vrhunec. Tu ne gre več le za to, da tega ali onega politika obravnavajo na sodišču v skladu s tem, kateri opciji pripada, pač pa za etično-pravni kolaps, ki razkriva točno to, kar v prvem odstavku opisuje naš znanec »Postrešček«. Namreč, prvovrstni oblastni banditizem.

Poglejmo tri primere banditizma v zadnjem času.

Primer »Ahmad«

Da se je tako rekoč celotna vladna koalicija (s svojimi sateliti) ob asistenci predsednika vlade dr. Mira Cerarja in predsednika Državnega zbora RS dr. Milana Brgleza takoj po končanem drugem krogu predsedniških volitev javno zavzela zgolj za enega od petnajstih (!) migrantov, ki so vložili prošnje za azil (in to tistega, za katerega so praktično že vsa sodišča potrdila, da se mora vrniti na Hrvaško), je zagotovo dogodek, ki vzbuja veliko ogorčenja. Pa ne samo zato, ker vlada kaže veliko večjo skrb za tujca kot za naše državljane, pač pa tudi zato, ker se je Cerar skupaj s poslanci koalicije (nekateri od njih so migranta celo pripeljali v prostore državnega zbora) dejansko postavil nad pravni red ter avtoriteto sodišč, čeprav so še ne tako dolgo nazaj od kritikov pravosodja terjali ravno to. Si predstavljate, da bi Janez Janša po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria na podoben način (in z zaščito nekaterih poslancev) terjal preprečitev svojega odhoda v zapor? Ne glede na to, da se s sodbo ni strinjal, tega ni storil. Kakorkoli že, Cerar je ravnal zelo podobno kot Slobodan Milošević, ki je še v času SFRJ enostransko ukinil avtonomijo Vojvodine in Kosova, kar je bilo v nasprotju s tedanjo jugoslovansko ustavo. Skratka, šolski primer banditizma. In seveda dimna zavesa za prikritje dejstev o tem, kdo je v resnici »brivec iz Sirije«.

Primer »Ustava«

Dvotretinjska večina poslancev (in to spet istih, ki so kršili ustavo in zakone že v primeru »Ahmad«) se je odločila spremeniti ustavo, da bi formalno zaobšla odločbo ustavnega sodišča glede (polnega) financiranja izvajanja javnega programa v zasebnih šolah oz. šolah, katerih ustanovitelj ni država oz. občina. In razlog? Ker je po ustavi osnovno šolanje obvezno, so tudi ne-javne osnovne šole deležne stoodstotnega financiranja izvajanje javnega programa. Po sedanji ustavni logiki seveda. A glej ga, zlomka – ker ustava nekako ne ustreza interesom vladajoče večine, se je odločila, da bo ustavo preprosto spremenila. Povedano drugače: najvišji pravni akt v državi je nenadoma postal predmet kapric in poljubnosti. In vse to le zato, ker večina šol z zasebnim ustanoviteljem sodi v okvir katoliške Cerkve. Očitno vladajoči vulgo-socialisti niso niti pomislili, da izvajanje javno priznanega programa v zasebni šoli dejansko zmanjšuje stroške državi, ki mora v javnih šolah kriti vse stranske stroške. No, za obnovo podružnične osnovne šole Polica v občini Grosuplje ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni pokazalo nobenega zanimanja, kaj šele, da bi primaknilo kakšen evro – se je pa zato pristojna ministrica dr. Maja Makovec Brenčič angažirala z ovajanjem »krivcev«, da je obnovljeno šolo blagoslovil katoliški duhovnik. Še en dokaz, da slovenskim vulgo-socialistom ustava in njene vrednote pomenijo manj kot lanski sneg. Saj ne poznajo niti njene vsebino.

Primer »Novič«

Za zdaj še nepravnomočna obsodba dr. Milka Noviča zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika je zagotovo tista točka, ki bo iz pravosodnih omar spravila številne okostnjake, vsaj kar se tiče povezav med politiko, sodstvom ter mafijskimi strukturami. Kdor je mislil, da bo lahko omenjeni umor pospravil v arhiv kot primer, ki se je zgodil zaradi »brezobzirne maščevalnosti« nekdanjega zaposlenega na inštitutu, se je pač krepko zmotil. Dr. Novič je tu kolateralna žrtev krivosodnega kolesja, vse z namenom, da se zakrijejo resnična ozadja, vključno s tajno proizvodnjo in tehnologijo pridelave in predelave drog (recimo, film »Dovoljenje za ubijanje« iz leta 1989 govori prav o tem). Podobno je bilo že z obsodbo domnevnega morilca Ivana Krambergerja. Zagotovo bi bil dr. Novič sedaj že pravnomočno obsojen in bi verjetno preostanek življenja prebil v kakšni zaprti kaznilnici, če ne bi nekateri mediji (predvsem tednik Demokracija) opazili, da obtožnica ne sledi logiki, sodnica pa je zgolj potrdila vsebino obtožnice – vse v slogu bosanskega pregovora »Kadija tuži, kadija sudi«.

Če k tem primerom prištejemo še nekatere druge dogodke – denimo politični »uspeh« pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča zaradi neizglasovane interpelacije, izvolitev razvpitega tožilca Andreja Ferlinca v državno-tožilski svet, in navsezadnje tudi ignoranca Evropske komisije do razmer v slovenskem sodstvu (očitno je bolj zanimiva Poljska, ker ima pač »desno« vlado) – potem lahko rečemo, da je banditizem v naši državi očitno vrednota. Dokler ne bo prišlo do resnega državljanskega upora tovrstni praksi.

20 KOMENTARJI

  1. Žalostno in resnično je, d< se je oblast oprijela izničevanja vrednot in tem potrdila, da so bile njene volilne obljube po vrednotnejši družbi, velika laž.

    Temeljno pri spoštovanju državnih vrednot je, da oblast spoštuje ustavno kulturo, ustavne določbe, ki so temelj demokracije in varnosti državljanov.

  2. Tako lahko zaključimo, da je leva oblast ugrabila slovensko državo za svoje neustavne, nevrednotne, nedemokratične cilje!

    Takšno obnašanje pa je značilno za totalitarno oblast, ki stremi za uveljavitev svojih privilegijev, nima pa posluha za pravice tistih, ki jih obravnava kot drugorazredne državljane.

  3. Številni dokazi potrjujejo, da je leva oblast ustvarila drugorazredne državljane, ki nimajo pravice:

    – da ustvarjalno sodelujejo pri sprejemanju pomembnih odločitev, saj njihove predloge leva oblast po tekočem traku ignorira,

    – da imajo enake pravice pri izobraževanju svojih otrok,
    – da nima oblast vključno s pravosodjem in mediji do njih dvojna merila, torej merila, ki bi jim zagotavljala enakopravno obravnavanje in odločanje o njihovi usodi…

    Na ta način leva oblast ruši temelje slovenske ustavne demokratične države.


  4. Popravek 2. in 3. alineje:

    – da nimajo enake pravice pri izobraževanju svojih otrok,
    – da nima oblast, vključno s pravosodjem in mediji, do njih enaka merila, torej merila, ki bi jim zagotavljala enakopravno obravnavanje in odločanje o njihovi usodi…

    Na ta način leva oblast ruši temelje slovenske ustavne demokratične države.

  5. Pred eno uro sem bil deležen ankete Mediane iz Ljubljane.
    Ugotovil sem, da gre za čisto tendenciozno anketo v skladu z tem člankom: za banditizem oblastnežev.
    Na vprašanja na moreš odgovoriti stvarno, ampak po njihovi nameri. V anketi je vsebina z socialistično orientacijo s katero merijo in vplivajo na intervjuvanca.
    Tak intervju je nedopusten, ker ruši demokratično ustavno ureditev z anarhičnim liberalnim protinarodnim in proti državljanskim dostojanstvom.

  6. Zanimiva dikcija. Z besedo banditi so namreč, med drugo svetovno vojno, tudi Nemci označevali balkanske partizane. Vulgo-socializem morda zaradi nedavne debate o legalni pornografiji? Prav nič ne govorim z naklonjenostjo h komunističnem totalitarizmu. Šele sedaj začenjam počasi razumevati čemu se je med drugo svetovno vojno slovenski kler lažje identificiral z Nacizmom in Fašizmom kot Komunizmom. Prej se namreč nisem zavedal kako zakoreninjeno je svetohlinstvo med nekaterimi verskimi ločinami nasploh in tudi znotraj katoliške cerkve. Svetohlinska prostitucija bi jaz temu rekel. Kot razumem naj bi Jezus krepostne vernike ljubil medtem, ko naj bi v skladu s to konservativno dogmo, nekrepostne vernike Jezus moral hudo sovražit. Tako sklepam zato, ker se mi zdi, da služi nekrepostnost kot opravičilo za dolgo vrsto obsojanj ter napadov na te in one nekrepostne ali manj krepostne skupine ljudi. Nek občutek večvrednosti pred Bogom do manj krepostnih. Neko pričakovanje, naj bi bili upravičeni do občevanja samo cerkveno poročeni, vsi ostali (četudi neverniki) naj bi živeli v strogem celibatu. Absolutna moč cerkve nad posameznikom. Čeprav je Bog vsem dal spolne organe, naj bi edino cerkev lahko dovolila občevanje. V skrajnem primeru naj še poročeni ne bi delali tega z užitkom. V Hujših, bolj razvpitih, primerih verjetno tudi opravičilo za zlorabljanje. V dokaz tej tezi je, po svetu je še vedno dokaj svež in aktualen primer, razširjene prakse fizičnega in spolnega zlorabljanja otrok s strani katoliške cerkve na Irskem, v osemdesetih. Mimogrede, cerkev je te obtožbe vzela resno šele leta 2010, v času papeža Benedikta. Ampak, ko vidim, je ta svetohlinska prostitucija še vedno živa, zdrava in klena.

    • Ne vem,pongre,ali je vaš komentar nemara zašel in bi moral biti objavljen pod kakim drugim prispevkom?Razmislek g.Blažiča zgoraj namreč govori le o treh zelo spornih zgodbah oz.odločitvah naše sedanje oblasti v zadnjem času,ki se tudi meni zde krivične- ne vidim pa v njem prav nobene hinavščine in tudi ne opravičevanja kakršnihkoli zlorab oz.prostitucije.
      Če pa vas moti izraz banditizem,naj vam povem,da je popolnoma ustrezen za tiste skupine in zveze-bande,ki se z zavestnim kršenjem veljavnih zakonov in norm same izločijo iz pravno urejene in zakone spoštujoče širše skupnosti.

    • Gospod Pongre,
      želite preusmeritev teme pogovora od grehov sedanjih oblastnikov k grehom nekdanjih dostojanstvenikov Cerkve?

    • @baubau & @AlFe Dobro se opravičujem, če sem se zmotil in je moj odziv nesorazmeren. Sem namreč začutil odziv na moje včerajšnje komentarje v članku https://www.casnik.si/index.php/2017/11/15/alenka-bratusek-fb-in-lazi/ zaradi omemb pojma vulgo-socializem in referenc na filme. Ne ne želim preusmeritve pogovora k dostojanstevnikom Cerkve. Sicer niti ne govorim le o dostojanstvenikih Cerkve temveč o tistih psevdo teorijah o pornografiji, ki so, kot kaže, razširjene precej onstran domene RKC. Ampak bom pustil stat.

  7. Avtorjeva predstavitev družbenih razmer z izbranimi primeri zablod vladajoče elite je veren posnetek razkroja vrednot te države. Tej rani ne bom dodajal pelina, posvetil se bom obrobnim namigom, ki jih ponuja članek in tudi komentarji. Moj dodatek bo morda odvrnil za trenutek bralce od nespodbudne sedanjosti in ne obetavne prihodnosti.
    Posvetil se bom besednim oznakam, ki sodijo k vsebini prispevka. Lahko jim pripišemo tudi splošen pomen v našem družbenem dogajanju.
    Besedi, ki so me vznemirile sta romantika razbojništva in banditizem ter vzdevek komentatorja Svita-se!
    Še danes znam na pamet razglas, ki je pred 2. svetovno vojno seznanjal javnost o razbojniku Antonu Hacetu. Zgodbe o njem so takrat vzbujale strah in spominjam se, da smo ponoči imeli čez dvorišče napeto vrv, na njem pa zvonec, ki je zazvonil, če je kdo prečkal dvorišče. To se je nekajkrat tudi zgodilo in sosedje so se zato izogibali našega dvorišča. Sedaj pa razglas: »Prosluli razbojnik Anton Hace se že dolgo umika roki pravice, kdor ga vidi naj ga naznani najbližji orožniški postaji!« Kaj vse se lahko »živemu« človeku zgodi, če ima srečo! Preživi razbojnika Antona in komisarja Matevža. Živemu v narekovaju zato, ker si v taki družbi mimogrede tudi mrtev.
    Slovenski jezik za oznako razmer, ki nas spremljajo od leta 1941, nima. »Postrešček« slikovito predstavi svojo zadrego o družbenih razmerah, ki jih jaz povzemam s trditvijo: kar je Anton počel nezakonito, je ustvarjal in ustvarja Matevž po črki zakona, tega pa spreminja, da ustreza javni blaginji. Ne najde ustrezne besede in se odloči za banditizem. Beseda je v slovenskem pravopisu, vendar po mojem koren ni slovenski, tudi slovanski ne. Poznajo ga pa Angleži in Nemci. Ti zadnji pa so to oznako namenili partizanskim enotam. Izbrana beseda zato ne bo dobrodošla in bi bila po danes uveljavljeni pravici svobode govora tudi nevarna. Matevž je še vedno na preži.
    Iskal sem primerno nadomestilo, za posameznika ga ne najdem, za skupine bi bil dober približek: tolpa, krdelo, drhal. Izpeljave za posameznike nimajo vsebinskega zvena, edina beseda, ki bi morda ustrezala za posameznika je tolovaj, pa tudi ta sodi v dobo romantike. Od »postreščka« pričakujem skovanko, katere zven bo prepričljiv.
    Predolg sem že! Zato na kratko o psevdonimu SVITA-SE. Ni res, ne svita se, so se pokazali posamezni žarki leta 1991, zbledeli so, ni jih več, svita še manj. Psevdonim je prevara in vzrok za vznemirjenje, ki pa svita ne more izzvati. Predlog: NE SVITA-SE!

  8. Ime takim državam je že oalalala leti dal sv. Avguštin: “Kaj je država brez pravičnosti? Nič drugega kot roparska tolpa.”

    Da mi katoliški laiki iščemo ustrezni izraz je razumljivo, čeprav je sv. Avguštin že zelo star svetnik, na tej strani smrti je živel od 354. leta po Kristusu pa do 430. leta po Kristusu.

    Da pa katoliški izobraženci ali celo dostojanstveniki tega ne spoznajo, je pa presenečenje.

  9. Banditizem ima pri nas več kot 70-letno tradicijo. Zato ni čudno, da je zlasti v tistih glavah, ki se jim toži po pretekli družbeni ureditvi, prisoten še sedaj.

    V banditski družbi zakoni vedno veljajo za druge, nikoli za same bandite. Tako je bilo zadnjih 70 let in tako je še sedaj.

    Miro Cerar s svojimi somišljeniki to vztrajno dokazuje, saj kar naprej jemlje zakon v svoje roke oz. se postavlja nad njega. Zgleden bandit.

  10. Primeri, ki jih navaja avtor članka in podobni primeri, ki se bodo še dogajali v prihodnosti ter vse ostalo, kar se v zadnjih letih dogaja pri nas, sodi v sklop dogodkov, ki bi ga lahko poimenovali neokomunizem, komunistična kontinuiteta ali komunistična rekonkvista ali renesansa. Do tega ni prišlo slučajno, ampak s podporo svetovne levice, ki nenavadno uspešno nadomešča propadli ekonomski marksizem s kulturnim, katerega glavno orožje je napad na krščanske vrednote z LGBT aktivizmom, teorijo spola, destrukcijo družine in migrantsko krizo. Razpadanje zahodnih vrednot in Evropske unije poteka sočasno z našo komirekonkvisto, oviro predstavlja le Trump in zato toliko vrišča okrog njega in do neke mere višegrajske države in zato toliko negodovanja v Bruslju. Za birokrate v Bruslju so seveda dogodki v Sloveniji v redu, glavni oviri pri napredovanju kulturnega marksizma sta Poljska in Madžarska.

  11. To stanje se mi zdi kot popolnoma nerešljivo!
    Vsaj politika, taka kot jo poznamo, tega ne bo rešila.
    Tisti, ki bi to znali, jih skorajda ni v politiki. Ker se jim to početje zdi pod častjo oz se bojijo za ugled. Sicer nekateri posamezniki še vztrajajo v tem, tako da vsaj nekoliko opozorjajo kam ta voz drvi, ki je popolnoma izgubil smer.
    Mnogi na njem sedijo in se zabavajo, nekako tako kot v pravljici o Ostržku, ki so ga premamile sladkosti..

  12. Pravijo, da moramo prit do dna. Da bomo ljudje šele v mizeriji prepoznali kaj je kaj.
    Ampak kje je to dno, ko ni nič dokončno in je lahko še slabše?

Comments are closed.