Ubijati v imenu Boga?

Ena izmed mnogih podob nasilja in ubijanja "v imenu Boga", ki te dni prihajajo iz Iraka. (vir: cnn.com).
Ena izmed mnogih podob nasilja in ubijanja “v imenu Boga”,
ki te dni prihajajo iz Iraka. (vir: cnn.com).

Priznam, ko je velikan slovenske psihologije dr. Anton Trstenjak na nekem predavanju v osemdesetih dejal, da je versko čustvo najgloblje človekovo čustvo, mu nisem verjel. Zdelo se mi je da pretirava in da vleče vodo na svoj – duhovniški – mlin. A ni najmočnejše čustvo zaljubljenost? A ni materinsko čustvo prav tako močnejše od verskega? Dr. Trstenjak je vztrajal pri svoji trditvi in razlagal, da je versko čustvo zmožno človeka pripeljati na vrhove njegovega bivanja, obenem pa ga tudi vreči v temno brezno. Če me spomin ne vara, je predavatelj uporabil pridevnik „nevarno“. Versko čustvo da zna biti nevarno, če ni nadzirano in pravilno vzgajano.

Po enajstem septembru 2001 se je bogati zahodni svet bolj kot poprej soočil s tem „nevarnim“ čustvom. Trstenjakovo teza o najglobljem čustvu je dobila žalostno potrdilo v porušenih newjorških dvojčkih in več tisočih nedolžnih žrtvah. Teroristi so ubijali v imenu Boga in pri tem samozavestno umirali sami. Kako je to mogoče? Ali Bog želi smrt bližnjega? Je vera sama po sebi nasilna? Nenazadnje imamo tudi v Stari zavezi na kar nekaj mestih „genocidne“ Božje ukaze. „Usmrti moža in ženo, otroka in dojenčka, vola in ovco, kamelo in osla!“ je denimo zaukazano Savlu glede Amalečanov (1 Sam 15,3).

Da je nekdo sposoben ubijati v imenu Boga, je možno:

  • če je na delu velika verska nevednost (nepravilna razlaga Božje besede);
  • če je versko čustvo popolnoma sprevrženo (objekt čustvovanja ni več Bog kot Bog, ampak neka nadomestna iluzija);
  • če se na verskem fanatizmu v nekem okolju načrtno dela (manipulacija posameznika kot jo je na primer opisal Vladimir Bartol v romanu Alamut).

Še kratek oris zdravil k vsaki od treh zablod.

  • Versko nevednost odpravljamo s študijem in katehezo. Študij svetih besedil ne pomeni, da se jih učimo na pamet, temveč da jih razlagamo. Hermenevtika (interpretacija besedil) ni samo naloga učenih profesorjev, pač pa je naloga celotne Cerkve. Cerkveno učiteljstvu ima na tej točki pomembno vlogo. Ker nismo vsi sposobni razvozlavati vseh odtenkov svetih besedil, smo dolžni pokorščino učiteljstvu. Če ima danes islam problem s svojimi skrajneži, jih ima tudi zato, ker nima enotnega učiteljstva.
  • Da se versko čustvo ne sprevrže, mora ves čas potekati vzporeden proces razlikovanja duhov. Ni vse zlato, kar se sveti. Ni vse Božje, kar se kot tako sprva dozdeva. Za povrh nas naš egoizem in naša pohota spremljata, ko že mislimo, da smo premagali skušnjavca in svet. Skrajneži v Siriji in Iraku kažejo vse znake, da razlikovanja duhov niso opravili. Ko v imenu Boga ubijaš in posiljuješ, nimaš več ničesar skupnega z Bogom. Si na popolnoma drugi strani.
  • Verska skupnost mora bedeti nad posamezniki in skupinami, ki kažejo fanatične tendence. Institucije nadzora oz. službe, ki skrbijo za pravovernost, morajo opraviti svojo nalogo. Ta nadzor se komu zdi pretiran in bo npr. za Cerkev dejal, da je kakor „gensko nagnjena“ k inkviziciji. A ker je v igri najgloblje čustvo, kot ga je označil dr. Trstenjak, posebna previdnost ni odveč.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.