Uroš Urbas: Kako premagati socializem

6

Najprej teoretični uvod: veste, v čem je razlika med modernim in socialističnim politikom? Moderni politik hoče narediti takšen sistem, da bo vsem podjetjem in državljanom omogočil dosežke, zasluge za to pa bo pripisoval sebi in si s tem omogočil vnovičen mandat; socialistični politik pa vidi dosežke svojega vladanja v megalomanskih obljubah in kolosalnih gradbenih projektih, ki pa jih lahko uresniči predvsem z višjimi davki.

/ …  /

Imamo kar nekaj načel in strategij o upravljanju državnih podjetij, toda kako si razložiti dejstvo, da ob 6 milijardah evrov, kolikor so vredni deleži države, vlada prihodnje leto v proračunu načrtuje pičlih 71 milijonov evrov dividend?

/ … /

Koliko vizije za prihodnost vidite v politiki finančnega ministra Franca Križaniča, ki bo javni dolg v treh letih (kaj bo šele zadnje leto mandata!) podvojil: ob prevzemu vlade septembra 2008 je Slovenija imela 7,2 milijarde evrov dolga, zdaj smo že presegli 12 milijard. Vidite morda kje pozitivne učinke tega silnega zadolževanja?

/ … /

Koliko moderne politike najdete v odhodu nekdanjih politikov, zdaj pa strokovnjakov, v dobro plačane evropske službe? Botri naveze med bankami in politiko, ki je omogočila slovenske tajkune – Anton Rop (Evropska investicijska banka), Milan M. Cvikl (Evropsko računsko sodišče), zdaj pa v izvršilni odbor ECB najverjetneje odhaja še Mitja Gaspari – so za nagrado dobili službe, kjer mesečno zaslužijo več kot predsednik vlade Borut Pahor v pol leta.

Več: Finance

6 KOMENTARJI

  1. Slovenija nima realne ekonomije in posledično realne politike!!!
    Zakoni ekonomske vede tako v Sloveniji ne veljajo.
    Kar zadevo še poslabšuje, je to, da se je pod vplivom anarholiberalzma poslovila tudi od socialističnega( komunističnega ) modela.
    Sedaj imamo hibrid, ki je katastrofa za godpdarstvo, kmalu pa bo tudi za državo.
    Anarholiberalistični sistem je nastal pod Drnovškom, ki je zaradi svojega neznaja ekonomije in pred vsem neodločnosti, h koritu spustil roparje, od katerih se eden tudi tako piše.
    Vsi ti mladi ljudje, ambiciozni, željni bogastva, so nastavili sistem , ki je dolgoročno nevzdržen.
    Že kmet ve, da se krave ne da smo molzti, temveč je potrebno kravo tudi krmiti.
    Vsa naša ekonomija, ki je državna takrat, ko jo je potrebno krmiti, investrati in privatna takrat, ko je možno pobirati dobičke je zato zlagana. Glavna krivda, da je v takšnem stanju pa gre našim vrlim ekonomistom. Da ne boste preveč ugibali, naj glavne perle kar naštejem: prvi v galeriji teh nesposobnežev in nepoznavalcev je godpod tovariš Mencinger. Kljub temu, da ga v javnosti predstavljajo za nekakšno maskoto, že kot minister ni naredil nič in je hvalabogu predčasno odstopil, vse njegove nadaljnje izjave, ki jih stresa tedensko, pa so bolj ali manj strel v prazno. Posebno žalostno je to, da je ta človek direktor nekega inštituta, ki je privezan na državne jasli, se razume, in ki ni bil sposoben v 20. letih podati ene same analize, ki bi opozorila na nevzdržnost slovenske ekonomije.
    Drugi takšen eksemplar je Tajnikar. Tudi ta se nenehno oglaša, čeravno ima kot komunistični minister za gosodarstvo tako silno breme, da bi kot ekonomist lahko kvečjemu prodajal krompir na ljubjanski tržnici. Je prav gotovo grobar mariborske industrije in še česa. Da je popolnoma nesposoben pa je razvidno iz propada Adrije. Če je stanje tam res tako katastrofalno, bi na to moral opozoriti in pričeti s sanacijo, ne pa da nas sedaj seznaja s katasrofalnim stanjem. Kaj pa je delal kot predsednik nadzornega sveta?
    Naslednja perla v biserni ogrlici slovenske ekonomije je Križanič. Ta ima o financah manj pojma, kot računovodja manjše pekarne. Katastrofalno stanje sloveskih financ, ki terja najostrejše reze v bančništvo in pred vsem policijski vdor v kadrovsko strukturo, ki je vsa mafijska. Potem očiščenje vseh slabih naložb in temeljto analizo, ki naj pokaže, kolikom smo sploh dolžni. Lepše je govoriti o svetovni krizi, o štali, ki da jo je zapustil Bajuk, vse ohranjati čim bolj nedotaknjeno, da se ja ne bi pokazalo vso roopanje udbovskih in anarholiberalnih struktur. Navedeni ukrepi sicer še niso finančno ekonomski, so pa pisani na kožo ministru z jajacami, ki pa jih naš eksemplar nima. Šele ob takšni katarzi je možno pričeti uvajati finančen ukrepe, ki pa jih Križanič zanesljivo ne obvlada.
    Njegov predhodnik Bajuk, si očiščenje bančnega sistema ni mogel privoščiti, saj je ta še vedno trdnjava tako imenovane levice, ki ni nič drugega kot mafijska trdnjava.
    Po ekonomskih fakultetah in po raznih pefih in pafih se nahaja še mnogo ekonomske navlake ovenčane z doktorati, ki s svojimi teorija pred vsem pripravljajo teren za roparje, kot pa zdrvila za slovensko gospodarstvo.
    Za sedaj bodi dovolj. Grobo izrazoslllovje pa naj izraža revolt, saj se v Sloveniji ne da nič storiti. Valada ne pade, demonstracije so zaradi ekonomske škode nezaželjene, spremebe niso možne, ker nam utegnejo valadati še slabši itd.
    Borat obkrožen z cvetom ekonomistov pa nas vodi v prepad. Z ali brez Gasparija!!

  2. Samo popravil bi: anarholiberalizem je proizvod komunizma in ne kaj kar se je poslovilo od komunizma. Živimo torej naslednji stadij revolucije.

  3. I seveda, anarholiberalizem je znana stalinistična zmerljivka. Me prav zabava, s kakšno ihto so jo posvojili naši desničarji.

  4. Kako pa se naj imenuje prevara, ki jo že ves čas prodajajo slovenski, tako imenovani, liberalni demokrati? Morda jih naj imenujemo Zares? Kako pa naj potem imenujemo one, katerim je koklja Katarina Kresal in so isti pakaž!!!

  5. Bo treba malce premisliti vse skupaj, k’nede. Nekdo je v Družini zadnjič pisal, da je iz komunizma izšel neoliberalizem. Ja, dialektika, dialektika …

Comments are closed.