U. Urbas, siol.net: Kdo ima vizijo, kakšna naj bo Slovenija? Profesor Cerar?

2

Kakšnega šefa si v službi bolj želite: zahtevnega, zagamanega, usmerjenega k rezultatom, ali prijaznega, mlahavega, neodločnega in brez vizije?

Pozabite na kratkoročne koristi. Pozabite, kaj vam je udobneje, verjamem, da si želite drugačnega šefa, kot ga imate zdaj. Pomislite pa, kakšnega predsednika vlade si želite. Od njega je namreč odvisno, kakšna bo Slovenija čez pet, deset let. In kako boste živeli, ko boste starejši za pet, deset … let.

Zaplet

Vlada določa politiko plač v javnem sektorju in problem te vlade je, da nima nobene plačne politike. S prvim januarjem se namreč končajo varčevalni ukrepi, ki jih je javni sektor sprejel ob začetku krize. Zdaj sindikati razumljivo zahtevajo dvig plač.

Kakšen je odgovor premiera Mira Cerarja? Treba je varčevati.

Akhm.

Razumem, da je bilo v kriznih letih treba varčevati. Ampak po dveh letih solidne rasti je edino, kar znajo Cerarjevi ministri povedati trdorokim sindikalistom, da je treba varčevati??

Še en zaplet

Ker si Slovenija še vedno sposoja, da lahko izplača pokojnine, pa plače učiteljem in zdravnikom in sodnikom, denarja za dvig plač zaposlenim v javnem sektorju ni. Ta posojila, ki jih porabimo sproti, bodo plačevale generacije naših otrok.

Kako torej lahko nadoknadimo, kar smo izgubili v sedmih letih, čemur se je bilo treba odpovedati? Razumnih predlogov ni. Ni jih dala vlada, pričakovati jih od slovenskih sindikatov bi bil čudež.

Kaj pogrešamo?

Tega iz mojih ust ne boste slišali prav pogosto, toda tokrat po mojem mnenju niso krivi sindikati. Ta vlada enostavno nima nobene plačne politike. Po sedmih letih varčevanja je čas za kaj drugega, kot pa govoriti o varčevanju.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Zgodovina in vizija!
    Mnogi svetujejo in pri nas pogosto slišimo, da se ne smemo ukvarjati z zgodovino, ampak gledati naprej in se posvečati prihodnosti. Berem pa tudi: komisija za resnico in spravo iz Sierre Leone, kjer je še pred leti potekala najokrutnejša državljanska vojna v Afriki, bi nas morda lahko marsikaj naučila. Kot alternativa sodnemu kaznovanju je bila tam oblikovana komisija za resnico in spravo, ki naj bi dokumentirala dogajanje med vojno ter poimenovala odgovorne in žrtve. Komisija je v nekaj letih pripravila dobrih dva tisoč strani poročila, ki si ga lahko ogledate na njihovi spletni strani. Komisija je organizirala tudi razprave o tem, v kakšni državi bi si ljudje želeli živeti, in jih predstavila kot razvojno vizijo. Seveda so bile njene najpomembnejše sestavine mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost, gospodarski razvoj. Komisija iz Sierre Leone bi nas torej lahko naučila, da sta vizija prihodnosti in sodelovanje za njeno uresničenje sestavna dela sprave oziroma njen cilj, ne pa njeno nadomestilo. Tudi naša politika oziroma vlada pripravlja našo vizijo, t. j. postavlja strateške razvojne cilje in strategijo pametne specializacije Slovenije, ki bo opredelila, v čem smo dobri v globalni konkurenci. Kaj so torej strateški potenciali in cilji Slovenije za uveljavitev našega znanja in dela na svetovnem trgu? Kateri deli gospodarstva imajo perspektivo za razvoj, katera znanja in poklici bodo perspektivni in kdo bo imel službo? Osnovni pogoj za učinkovit razvoj in blagostanje pa je kot povsod sprava na državni ravni, torej mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost. Zato me zelo skrbi in zanima naša perspektiva, saj žal premnoge zanima le to, da se ohrani le zgodovina »zmagovalcev«, ki vzdržuje razkol med državljani, ne pa raziskana zgodovina zgodovinske znanosti na ravni države. To ne more biti naša perspektiva! Koga torej res zanima naša objektivna zgodovina in vizija, temelj naše perspektive?

  2. Goljufanje delavcev dovoljujejo slovenski politiki! Nepojmljivo!
    Neplačevanje socialnih prispevkov za delojemalce državi je civilizacijska sramota za politiko, državo! Zakon »Antona Ropa« je 13 let dovoljeval prikrito neplačevanje delodajalcev socialnih prispevkov za zaposlene. Šele na predlog ZSSS je ustavno sodišče odpravilo ta zakon! 13 letno »zakonito prikrito« goljufanje delavcev niso torej odpravili zakonodajalci sami oz. »pravične stranke in poslanci«, levi, ne desni, niti nobena vlada, temveč šele Ustavno sodišče. Sindikati in drugi »civilni javni humanisti« pa doslej za to kršitev ustave niso nikogar obtožili!? Še vedno molčijo, kdo vse je odgovoren za to krivico in sramoto, ki se še dogaja!? Vsi politiki , predvsem pa levi, so tako, povsem brez empatije za delojemalce, »pomagali« le menedžerjem, ki prikrito hinavsko niso plačevali prispevkov, denar pa je ostajal podjetju, oz. lastnikom podjetij, menedžerji pa so bili »uspešni in dobro plačani«, lastnikom pa je več ostalo. Krivičen in nepošten zakon in ravnanja politikov in mnogih uprav podjetij, je odpravilo torej šele ustavno sodišče. Tedanji predsednik US in sedaj član US dr. Ernst Petrič je javno dejal, to je bila čista goljufija delavcev!
    Kje so ostali neplačani prispevki, pri lastnikih podjetij ali pa v stečajni masi podjetij in upnikih!
    Po potrebi pa se izpad neplačanih prispevkov pokrije proračuna, to je, plačajo ga davkoplačevalci ali pa delavci ostanejo ogoljufani pri pokojninah in zdravstvenem zavarovanju.
    To je ena najsramotnejših slovenskih političnih zablod in goljufija politikov delojemalcev in davkoplačevalcev, – velike skupine volivcev-, zaradi katere bi že davno morali biti mnogi odstranjeni z oblasti in vseh javnih funkcij. To je, vsaj vodilni politiki in njihovi sodelavci, od npr. mag Antona Ropa, Janeza Janše, Jožeta Tanka, dr. Francija Križaniča in Boruta Pahorja, do vseh ministrov za delo in socialo, ter še marsikdo iz politike in seveda javne stroke. Predvsem pravne stroke, npr. Inštituta za delo pri PF Univerze v Ljubljani! Vsa odgovorna elita pa je nagrajena, saj ima oblast!
    Odgovornosti ta ne pozna, volivcem pa jo volilni sistem ne dopušča uveljaviti! Zakaj sploh imamo torej zakonodajalno oblast, poslance, DZ in DS, izvršno oblast, ko mora tako eklatantno kršitev ustavnih lastninskih pravic delojemalcev odpravljati Ustavno sodišče. Praksa pa se veliko ne spreminja, tujina se nam pa posmehuje! Ker se nič resnega ne zgodi, nihče ne odgovarja za goljufije, se goljufija še vedno ponavlja! Očitno se goljufija splača?! Ni nikogar niti kanček sram ?
    Franc Mihič

Comments are closed.