U. Urbas, PlanetSiol: Namesto kruha nam ponujajo opij

7

Če bi septembra tujec, ki ne pozna lokalne folklore, obiskal Slovenijo, bi dobil vtis cvetoče, napredne države: vsepovsod se gradi, država doživlja preporod.

Enake halucinacije povzroča uživanje opija.

Občani Republike Slovenije se lahko nadejajo zavidljivega standarda: že od začetka septembra jim županski kandidati obljubljajo, kako bodo v njihovi občini zgradili vse mogoče pločnike, neasfaltiranih cest ne bo več, vsa športna in kulturna društva bodo dobila svoje dvorane, steze, stadione, vse, kar srce poželi.

V prihodnjem mandatu bodo pometli s korupcijo, na vodilnih mestih bodo samo njihovi pošteni in sposobni strokovnjaki. Želite kolesarsko pot, dializni center ali bazen? Dobili ga boste.

V nedeljo je pač prvi krog županskih volitev.

Igra številk

Če županskim kandidatom dovolimo, da nam prodajajo pravljice o svojih občinskih načrtih, dovolite tudi meni igrico s številkami: po zadnjih statističnih podatkih v 212 slovenskih občinah živi dva milijona in še nekaj deset tisoč prebivalcev. V povprečju torej 9.720 prebivalcev na občino.

Odštejmo prebivalce ljubljanske in mariborske mestne občine, ki jih je skupaj okoli 395 tisoč: tako v povprečju v slovenski občini živi 7.850 občanov. Če bi odšteli vse mestne občine (nujen pogoj za mestno občino je deset tisoč prebivalcev), v katerih živi nekaj več kot 700 tisoč prebivalcev, potem v povprečju v vsaki nemestni slovenski občini živi 6.700 prebivalcev.

Seveda mi lahko domoljubi očitajo centralizem in navijanje za Ljubljano, toda če je največji dosežek modernizacije slovenske lokalne samouprave to, da župan ne more biti več državnozborski poslanec, potem se bo ta država ponovno modernizirala šele z reinkarnacijo Marije Terezije in njenega sina Jožefa II.

Čez planke

Ta teden smo na našem mediju objavili članek o županih kot novih nosilcih globalne moči. Smernice zahodne parlamentarne demokracije kažejo, da prebivalci zaupajo županom mnogo bolj kot politikom na državni ravni. Zato so tudi v naši neposredni soseski bohotne lokalne strukture.

Pogled čez Kolpo na primer pokaže, da Hrvati, ki jih je približno dvakrat več kot Slovencev, niso skromni pri številu svojih županov: imajo 128 mest, 422 občin in 21 županij, skupno pa z nekaj dodatnimi oblikami občin kar 610 županov.

V Avstriji imajo 2.354 občin. Če bi v vsaki občini živelo enako število prebivalcev, bi to znašalo okoli 3.600 prebivalcev na občino, torej 2,7-krat manj kot v Sloveniji.

V Italiji je 8.100 občin, kar je glede na število prebivalcev precej podobno Sloveniji, saj jih v vsaki v povprečju živi 7.390.

Naši vzhodni sosedje imajo 3.154 občin, v povprečju bi v vsaki občini živelo 3.140 Madžarov.

Ko spregovori državni statistik

Kaj pa pomeni 212 županov za prihodnost Slovenije?

Vedno previdni in zadržani statistik Andrej Flajs (uraden naziv: vodja sektorja nacionalnih računov v državnem statističnem uradu) je ta teden prekršil svojo statistično zadržanost in udaril:

‒ ta država bo konec letošnjega leta zadolžena za več kot 30 milijard evrov;
‒ za obresti na svoj dolg bomo letos plačali 1,2 milijarde evrov;
‒ investicije države so večje kot na vrhuncu Pahorjeve politike zadolževanja leta 2009;
‒ investicije pred lokalnimi volitvami in za velike projekte so letos zrasle za vrtoglavih 80 odstotkov, za potrebe lokalnih volitev so tako izničeni vsi učinki dosedanjega varčevanja vlad.

Ali razumete te suhoparne statistične številke? Narod hoče drogo in župani mu jo dajejo! Kar smo privarčevali z različnimi ukrepi in zniževanji, smo letos zagonili za beton. Povsem zakonito, kajti naš institucionalni sistem to omogoča.

Kako slabo nam mora iti, da se bomo odločili za boljše življenje?

Da ne bo nesporazuma: županski kandidati se vedejo izjemno racionalno. Svojim volivcem obljubljajo vse, kar ti želijo slišati. Da je to nemogoče izpolniti, je v tednu pred volitvami nepomembno.

Dejstvo pa je, da je Slovenija prerevna država, da bi si lahko privoščila 212 županov, 212 županskih tajnic, 212 fikusov. Slovenija ne potrebuje toliko županov. Slovenija s toliko občinami niti ne more preživeti.

Tako kot je ob ustanavljanju države iz strahu pred enopartijskim sistemom prevladala ustavna ureditev, ki omogoča zgolj koalicijske vlade vsaj štirih strank, s čimer se vzpostavijo mehanizmi izsiljevanja ali blokade, tako je na lokalni ravni prevladala povsem nefunkcionalna policentričnost. Oboje onemogoča spremembe k boljšemu življenju v boljši državi.

Več lahko preberete na PlanetSiol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


7 KOMENTARJI

  1. Slovenija je najbolj komunistična država Balkana in Vzhodne Evrope je zadnjič pripovedoval slovenski manager, ki je več let delal po Balkanu in v tujini in je zelo razočaran nad slovensko družbo.

    Bosanci so vsaj tako dobri delavci kot slovenski, spoštljivi so in predvsem ponižni glede na Slovence. Ko pa pridejo v Slovenijo, pa poostanejo pokvarjeni, socialistični manipulatorji in socialistični paraziti.

    Podobno stvar mi je zadnjič govoril učitelj prakse za svojega dijaka. Po šolah je vedno več Srbov, Bosancev, Makedoncev in Albancev. Pozna jih kako so pridni prvo leto , ko pridejo v Slovenijo, po enem letu pa postanejo pokvarjeni, leni, zabušantski, hvatajo krivine in zlorabljajo sistem.

    Danes sem spoznal mladega američana iz Chicaga, ki hodi s Slovenko, vnukinjo mojega prijatelja. Oba študirata medicino v Vojvodini, on ima Hercegovske hrvaške korenine. Ko sva govorila o desnici in finančni krizi je prav tako rekel, da Slovenci od vseh narodov Jugoslavije razmišljamo “komunistično” najbolj, imamo se za rasvetljene, da bi druge učili, kakšen mora biti svetovni družben red. Pravi, da v Sloveniji ne najde nikogar s katoliškimi in prostotržnimi DESNIMI vrednotami. Katolik je desničar.

    Pri nas pa je katolik “SDS zdrahar” ali NSI zapečkar ali pa jih večina voli SMC, SD in DESUS – ker so tako tesnobno zasvojeni s pomočjo Države.

    Rekel je, da je Evropa bolj socialistična od ZDA, a da tudi v ZDA kar 40% ljudi živi od države in da ZDA hitro postajajo vedno bolj socialistične.

    Socialna država ( Welfare State) je parazit, ki uničuje družino, osebo, Cerkev, podjetja, družbo, šolstvo in civilizacijo. Zanje (socialiste) pa je glavni krivec kapitalizem, neki kapitalistični bogataši in prostozidarji, ZDA, Vatikan, neoliberalci itd.

    • Ja, sistematično perejo možgane Slovencem o “razdrobljenih in premajhnih občinah”. Praktično vsi mediji in vsi novinarji, kar jih Slovenija premore. Bodisi da so butasti in totalitarno nerazgledani, ali pa nimajo najmanjšega zadržka manipulirat z lažmi.

      Žal imamo ljudstvo, ki se pusti manipulirat. Pa če gre za velikost občin ali pa afero Patria. vse kar bi bilo treba je. zapeljat se preko Karavank in ob vožnji skozi naselja gledati označbe za Gemeinde.

      Podeželske avstrijske (koroške)občine imajo v povprečju 1000-2000 prebivalcev. ( Našim je pa strahota, če jih ni 5000 in če občine niso takšne, kot jih je določil Kardelj. 🙁 )

  2. Da bo mera polna, ravnokar poslušam, da so “družbeni” hoteli Bernardin v Portorožu naprodaj. Cena? Sitnica, nekih 20+ mio€. Kupec? Neki Hrvat.
    Torej naši ljudje nimajo niti teh 20mio za kupit Bernardin. In ne samo to, nihče jih niti noče, razen nekega obogatelega Hrvata. Ne Italijani, ne Švicarji, ne Avstrijci, nikogar ni.
    Lep vtis smo naredili na vse te države okoli nas, ni kaj.

  3. “investicije pred lokalnimi volitvami in za velike projekte so letos zrasle za vrtoglavih 80 odstotkov, za potrebe lokalnih volitev so tako izničeni vsi učinki dosedanjega varčevanja vlad.”

    Sicer se strinjam, da je potrebno število občin radikalno zmanjšati (npr. v moji občini se na posvetovalnem referendumu leta 1994 sploh nismo izrekli za občino, pa jo vseeno imamo) vendar pa so omenjeni občinski projekti vezani tudi na črpanje EU sredstev. Nezadostno črpanje je s strani velikega števila politikov (tudi tistih, ki pridigajo varčevanje) bilo prepoznano kot problem. Seveda naivni raji pozabijo povedati, da v veliki večini primerov toliko kot počrpaš, rabiš tudi sam. Problem je tudi, da gre v precej primerih za bizarne in nepotrebne projekte (npr. betonska ploščad v centru vasi, ki se ji reče urejanje vaških jeder ali pa predraga športna dvorana, ki sama sebe ne more finančno vzdrževati).

Comments are closed.