Kampanja pred referendumom o brexitu, predsedniške volitve v ZDA, nezaupanje v institucije in vodilne medije, svobodno objavljanje na družbenih omrežjih – vse to je pripomoglo k temu, da je izraz poresničen postal moden. Pa veste, kaj pomeni?
Tisti, ki besedo poresničen (post-truth, op. a.) razširjajo, trdijo, da so bili v kampanji za brexit uporabljeni polresnični ali neresnični podatki, in obtožujejo Donalda Trumpa, da je za svojo medijsko propagando prirejal resnico, lagal in volivce nagovarjal prek čustev.
A ker se uporaba tega izraza tudi po volitvah ne zmanjšuje, “me ne bi presenetilo, če bi poresničen postala ena od besed, ki bi opredeljevala današnji čas”, je dejal Casper Grathwohl, predsednik Oxfordovih slovarjev, ki jih izdaja založba Oxford University Press in pri katerem so izraz razglasili za besedo leta 2016.
Kaj pomeni post-truth?
Post-truth, v slovenščini pofaktičen ali poresničen, po razlagi v Oxfordovih slovarjih pomeni nanašajoč se na ali označujoč okoliščine, v katerih so za oblikovanje javnega mnenja objektivna dejstva manj pomembna kot nagovarjanje čustev ali osebnih prepričanj.
Čeprav jo je srbsko-ameriški dramatik Steve Tesich v tem pomenu prvič uporabil že leta 1992, se je uporaba besede poresničen oziroma poresnična politika razširila zlasti v zvezi z referendumom o brexitu in letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA.
Zaradi nezaupanja v informacije, ki jih objavljajo uradni viri in uveljavljeni mediji, raste uporaba družbenih omrežij, kjer se širijo nepreverjene informacije, ki zahtevajo kritičnost bralca. A raziskave kažejo, da kar nekdo objavi na družbenih omrežjih, vpliva na bralce, čeprav se morda pozneje izkaže za neresnico.
“Če želi danes državljan vedeti, kaj je res, naj preveri več virov in morda opravi manjšo raziskavo, kot se to dela v naravoslovju, industriji. Treba se je naučiti razločevanja in kot bralec imeti dovolj svobode za neodvisno in zrelo presojo, kaj je dobro in resnično,” pravi politolog Peter Rožič, ki je doktoriral na univerzi v Georgetownu v ZDA.
Več: Siol
