TV SLO: Odkrito – O domoljubju

2
220

Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti 25 let po plebiscitu bo potekalo v znamenju begunske krize. Ali negotova prihodnost Evropske unije in žičnata ograja na naši južni meji krepita nacionalno zavest in pripadnost? Ima beseda domoljubje res bolj negativen kot pozitiven predznak? Je domoljubje merljivo z zunanjimi simboli, materialnimi dobrinami, kako ga doživljamo v Sloveniji in kako je s tem zunaj naših meja? Voditeljica Erika Žnidaršič.

Videoposnetek dosegljiv na povezavi.

2 KOMENTARJI

  1. Za slovensko politiko, medije in nasploh Slovence najbolj pomembna oddaja.

    Splošno znano je, kako veliko domoljubje imajo sosedski narodi do svoje države, ne le Hrvati. Le mi smo črne ovce, ko gre za odnos do samega sebe, svojega okolja, doma družine domovine…

    Bistvo nedomoljubja je v omalovažujočem odnosu oblasti in medijev do domoljubja. Ko se bo to odpravilo, bo tudi domoljubja dovolj.

    Poglejmo kaj počne trenutna oblast z domoljubjem:
    – Prav v zadnjem času izginja normalen vljuden in spoštljiv posloven odnos med prodajalcem blaga ali storitev in kupcem, ki se kaže v tem, Da “prosim, izvolite, hvala” hoče nadomestiti prostaški balkanski ” evo”
    – nekateri TV in radijski mediji očitno načrtno rušijo slovenski jezik in uporabljajo namesto lepih slovenskih besed prostaške in nelepe tujke: evo, valjda, ful, okej, vau,ajde, čao..

    – v osnovni šoli učijo domovinsko vzgojo na formalističen in antipatičen način po učbeniku, ki ima na na prednji platnici velik transparent, ki ga drži v rokah otrok,- na najem pa je zapisano – Dol z domovinsko vzgojo! V učbeniku ni ničesar o negovanju čustvenega odnosa do domovine, ampak se le opisuje na formalističen način sestava in pristojnost državnih organov Slovenije
    – slovenski navijači so res med najbolj ognjevitmi, žal pa tega ne smejo pokazati naši športniki, ki ne držijo svoje roke na srcu, ko se predvaja slovenska himna in kar počne večina športnikov iz drugih držav
    – imamo najboljše športne dosežke v svetu glede na število prebivalcev

    Domoljubje je življenjska vrednota, ki se navezuje na življenjsko sozvočje in harmonijo z naravnim okoljem, kjer je naš dom. Naš dom je tam, kjer smo
    se rodili in kjer živimo ter ustvarjamo. Tam, kjer so naši domači ljudje, s katerimi
    živimo in ustvarjamo v družinski in širši skupnosti.
    Dom predstavlja življenjsko toplino, domačnost in varnost. Gre za sproščujoč,
    varen in nenadomestljiv občutek, ki nas duhovno pomirja ter krepi s
    potrebno življenjsko duhovno močjo in energijo. Zato je ljubezen do svojega
    doma nezamenljiva. To dokazujejo tudi tisti, ki so šli živet v tujino in imajo
    veliko domotožje.
    Domoljubje ima več obrazov in vsak je čudovit. Poznamo domoljubje do rojstnega
    doma, družinskega doma in domovine.
    Bistven sestavni del domoljubja sta domača pozitivna tradicija in kulturna dediščina. Za kulturno dediščino je značilna kulturna izvirnost, ki krasi
    domoljubje in temelji na sozvočju ter harmoniji z naravnim okoljem, kjer domujemo.
    Z njo krasimo raznoliko svetovno kulturo in žanjemo medsebojno
    kulturno spoštovanje ter občudovanje na našem planetu.
    Čudovita je krepitev duhovnih
    moči z izvirno
    domoljubno pesmijo in
    glasbo, ki je odsev domačega
    okolja in nam
    obnavlja duhovno ter
    telesno energijo na isti
    frekvenci, kot diha in
    živi domače naravno
    okolje, v katerem živimo.
    Prav zaradi tega
    je domoljubni občutek
    nezamenljiv.
    Za zdravje in dobro počutje je koristno prehranjevanje s pridelki iz domačega
    okolja. Prav tako je koristno gospodarjenje z domačimi naravnimi zakladi
    (zemlja, les, voda, zrak …), ki bogatijo naše domače okolje. V naši naravni
    biti je, da najdemo harmonijo z naravnim okoljem, v katerem živimo.
    Občutek za domoljubje negujemo z:
    – Negovanjem poglobljenih odnosov s soljudmi iz domačega okolja,
    kar je povsem logično, saj jih pogosto srečujemo in nam bodo prvi priskočili
    na pomoč, če bo potrebno.
    – Izobraževanjem domoljubnih vrednot v šolah.
    – Občudovanjem izvirnosti in lepot naravnega domačega okolja.
    – Spoštljivo uporabo in negovanjem domačega jezika ter običajev.
    – Ohranjanjem vljudnega in spoštljivega odnosa do strank v trgovinah,
    bankah, gostiščih in drugod, s slovenskimi vljudnimi izrazi, kot
    so: prosim, izvolite, hvala, ne pa s prostaškim, nevljudnim, nedomačim
    izrazom »evo«, ki skuša nadomestiti tudi kopico drugih slovenskih izrazov
    (poglejte, vidite, tu, tam, sem, tja, »nate«, tu imate …) in s tem zelo
    siromaši slovenski jezik ter kulturni, etični nivo v medijih in medsebojnih
    odnosih, zlasti v javnosti.
    – Občudovanjem in uživanjem ob izvirni slovenski glasbi, pesmih in
    glasbilih, ki so odraz naše kulturne dediščine in lepot našega naravnega
    62
    okolja ter ravnovesja z njim.
    – Z medijskim predvajanjem pretežno slovenske glasbe. Dandanes
    mediji skorajda slovenske glasbe ne vrtijo več. Medij, ki poudarja, da vrti
    le slovensko glasbo, pa pogostoma propagira prireditve s tujo glasbo, večkrat
    dnevno pa tudi »leskovačke specialitete«, to je čevapčiče. Na ta način izkazujemo negativno zavajanje in svojo neharmonično, nesonaravno kulturno bit.
    – Vzpostavitvijo domačega občutka v trgovinah in gostiščih, kjer se naj
    vrti predvsem domača glasba, ne pa izključno tuja, sicer imamo občutek,
    da nismo doma, ampak v tujini. Poleg tega gre za vprašanje naše minimalne
    zdrave samozavesti in spoštovanja naše kulturne sonaravne biti.
    – Spodbujanjem izvirne
    ustvarjalnosti, ki gradi
    na domačem, slovenskem,
    to je alpskem
    glasbenem melosu pri
    vseh glasbenih zvrsteh,
    ki je bil vedno značilen
    za Slovence. Torej naše
    prednike, ki so nam zapustili
    bogato kulturno
    dediščino. Slovenski alpski melos, ki je odsev večinskega deleža alpskega
    sveta v Sloveniji, kar je privedlo do tega, da je Slovenija podpisala
    Evropsko konvencijo, na podlagi katere spada v Alpsko regijo držav,
    ki imajo največji delež alpskega sveta. Zaradi tega imamo v grbu in
    zastavi alpski simbol, to je Triglav, pod katerim je prelepi Bled, ki ga svet
    uvršča med osem najlepših krajev sveta. Slovenski glasbeni alpski melos,
    ki označuje našo kulturno in narodno samobitnost oziroma identiteto,
    občuduje ves svet, zlasti še alpska Evropa. Zaradi vsega navedenega,
    Slovenije ni mogoče uvrščati med balkanske države. Slika Blejskega jezera
    z otokom in gradom ter okoliškim gorovjem je odličen slovenski
    turistični simbol, ne pa le besedilo »I feel Slovenia«. Šele potem bi imel
    slovenski turistični simbol razpoznavno in lepo dušo, ki jo lahko začuti
    vsak.
    Zavreči slovenski alpski glasbeni melos je enako kot zavreči svojo narodno
    in kulturno duhovno bit. Slovenska narodna pesem in glasba poleg
    slovenskega jezika, noše in običajev, predstavljata trden življenjski temelj,
    63
    na katerem lahko gradimo slovensko zdravo samozavest, ki je pogoj našega
    uspešnega osebnega in skupnega razvoja. Je vrednota, do katere
    bi moral imeti spoštovanje vsakdo, tudi tisti, ki rad posluša tujo glasbo.
    Spoštljiv odnos do slovenske narodne pesmi in glasbe predstavlja
    izoblikovano osebnost človeka, ki temelji na človekovih vrednotah.
    Gre za našo ustavno in človekoljubno pravico do slovenske identitete ter
    osebnega dostojanstva Slovencev. Hkrati gre za spoštljiv odnos do naših
    prednikov, ki so nam v varstvo izročili narodno pesem in glasbo ter slovenski
    jezik z običaji. Gre za slovensko kulturno vrednoto, ki bogati
    svetovno kulturo, zato je zaščitena in varovana ne le doma, ampak tudi
    v mednarodnem pogledu. Gre za človekovo ravnovesje z naravnim
    okoljem, ki čedalje bolj pridobiva na pomenu. Ko se bomo po zdravi
    narodni samozavesti zgledovali po razvitih in uspešnih narodih, za katere
    je značilno, da so zdravo samozavestni, ne bomo imeli težav s seboj in
    drugimi. Ko bomo spoštovali svojo narodno in kulturno bit, nas bodo
    tudi drugi spoštovali. To spoštovanje je medsebojno pogojeno.
    Krizne čase je mogoče premagati le z zdravo slovensko samozavestjo, ki
    pospešuje naš osebni in skupni razvoj.
    – Spodbujanjem, da
    bi naši ansambli na
    prireditvah, na katerih
    izvajajo slovensko
    narodno–zabavno
    glasbo, izkoristiti veselost,
    razigranost
    in povezovalnost
    slovenskih ljudskih
    napevov (Mi
    se mamo radi, Moj
    očka ima konjička
    dva, Jaz pa sem si nekaj ‘zmislil, Prišel je našel je posteljco postlano, En hribček
    bom kupil, prijatle povabil, Trzinka, Tam dol na ravnem polju, Kadar
    boš na rajžo šel, Hišca ob cest stoji, Oj Marička pleši, Prej pa ne gremo dam,
    Ko študent na rajžo gre, Še kiklco prodala bom itd.), ob katerih se družba na
    prireditvi poveže v skupno veselo in radostno duhovno telo ter ob katerih se
    najlepše izvaja šivanje »kojtrov« in rajanje v krogu ter verigah. Take in po64
    dobne veselične pesmi ustvarjajo pristno veselje in radost, ki je v harmoniji
    z našim prelepim naravnim okoljem in kulturno bitjo. Veliko škodo
    bi storili, da bi to naše domače, originalno, izvirno bogastvo, ki je odsev
    slovenske duše, zamenjali za tujo glasbo in s tem zavrgli svojo duhovno
    sonaravno bit. To je le še korak do tega, da zamenjamo svoj materni jezik
    za tujega. Znati bi morali angažirati udeležence na prireditvi za slovensko
    ljudsko petje, ki izrazito duhovno poveže in zadovolji udeležence.
    Ansambli bi morali na prireditvah spodbuditi ljudi k plesu in vriskanju
    ter angažirati skupne dostojne igre zavedajoč se, da udeleženci prireditve
    nočejo biti le pasivni poslušalci glasbe. Po slovenskem pravopisu in
    življenjski logiki so narodno–zabavni ansambli muzikantje, ne pa godci,
    ker igrajo na zahtevna glasbila, ne preprosta ( piščali, »ribežli« ipd.),
    ki so bila v preteklosti značilna za godce.
    -Ozaveščanjem svojega
    plemenitega
    poslanstva pri ohranjanju
    in razvijanju
    slovenske kulture, ki
    bogati našo dušo in
    svetovno kulturo ter
    s katero dokazujemo
    svojo izvirno kulturno
    in narodno samobitnost,
    identiteto
    ter zdravo življenjsko
    samozavest. Tudi tujim
    turistom omogočimo, da spoznajo našo dušo kulture in nam bodo za to
    hvaležni.
    – Spodbujanjem izvirne ustvarjalnosti, ki gradi na domačem glasbenem
    melosu pri različnih glasbenih zvrsteh.
    – Pogostitvijo s slovensko sočno kranjsko klobaso, ki ima higienski ovoj,
    ne pa s tujimi in nesočnimi čevapčiči. To še posebej velja za javne prireditve.
    H kranjski klobasi tudi odlično paše domače kislo zelje, kar je v
    celoti zelo zdrava domača jed.
    – Občudovanjem in uživanjem v duhovnem življenjskem ravnovesju
    z domačim naravnim okoljem in soljudmi, kar v človeku ustvarja neza65
    menljivo sproščenost, mirnost in varnost.
    – Občudovanjem in ohranjanjem slovenske duhovne, materialne in kulturne
    dediščine.
    – Obvezno predstavitvijo in negovanjem slovenske duhovne, materialne
    in kulturne dediščine (ljudska glasba, pesem in noša ter narodnozabavna
    glasba) in naše izvirne sonaravne kulturne biti v okviru turistične
    in kulturne ponudbe.
    – Gospodarnim izkoriščanjem slovenskih naravnih zakladov, gospodarskih,
    kadrovskih in razvojnih zmogljivosti za dvig posamičnega ter
    skupnega blagostanja.
    – Domoljubno medijsko naravnanostjo, ki spodbuja k civiliziranemu
    vrednotnemu napredku z zdravo samozavestjo do samega sebe in slovenske
    skupnosti, njene vsaj 1000-letne pozitivne zgodovine in ne omalovažuje
    prednosti slovenskega okolja, slovenske samostojnosti in domačih
    dosežkov.
    – Ohranjanjem in
    negovanjem kulturnodediščinskih
    značilnosti
    slovenskega
    okolja: narodnih
    noš, običajev, ljudskih
    pesmi, narodne
    glasbe in glasbil.
    – Namesto nesvečanih
    oblačil začnimo
    na javnih prireditvah
    nositi svečane
    folklorne noše, ki so
    se nosile pred vsaj 150 leti, tako kot to počnejo v drugih državah.
    – Ohranjanjem in negovanjem lepega, razponskega ljudskega petja glede
    na vsebino besedil, tako kot to narekuje človekova duša (od počasnega do
    hitrega, od tihega do glasnega, od žalostnega do veselega). Zbori na korih
    po krajih na Slovenskem delujejo že 300 let, kar pomeni, da so ljudje na
    celotnem slovenskem ozemlju že tako dolgo obvladovali lepo ljudsko petje,
    ki ga odlikujejo ubranost, čistost glasu in raznolikost.
    – Ohranjanjem in spodbujanjem slovenskega večglasnega petja kot
    odsev božanskosti slovenske duše, ki je bilo vedno značilna za Slovence.
    66
    Žal se zadnje čase se vse pogosteje uveljavlja enoglasno petje, celo v cerkvah.
    Znan je stari rek: »Slovenci ne bodo izumrli, dokler se bo slišalo
    njihovo večglasno petje«.
    – Ohranjanjem in negovanjem pozitivnih pokrajinskih značilnosti.
    Na primer štajerskih značilnosti, ki jih opisuje štajerska »himna«: »Sem
    fantič veselega Štajerja, sem vedno korajžen, vesel! Kdor pa se jezno in
    kislo drži, ta štajerski fantič ni!« Ta štajerska značilnost odraža pozitivno
    naravnanost štajerskih ljudi, kar bi morali ohranjati in negovati.
    – Oživitvijo »pušeljcšankov
    « ki so se več stoletij odvijali
    na naših tleh, vse do
    leta 1960. Predstavljali so
    prijetno in koristno medgeneracijsko
    druženje. Zunanjost
    zgradbe in sam prostor
    prireditve sta bila okrašena,
    prostor je bil napolnjen s
    sproščenim druženjem, pogovorom, petjem, glasbo, plesom, kupčevanjem
    … Na Primorskem še vedno delujejo podobne »Osmice«.
    – Vzpostavitvijo kulturnega standarda, ki spoštuje našo kulturno dediščino
    in jo uvršča v javne prireditve kot obvezen kulturni prikaz, pri
    čemer imajo svoje spoštljivo mesto vedno tudi slovenske noše, ljudska
    pesem, narodno-zabavna glasba in slovenska glasbila.
    – Ohranjanjem in negovanjem kulturnodediščinskih značilnosti slovenskega
    okolja: narodnih noš, običajev, ljudskih pesmi in glasbe.
    – Ohranjanjem zgodovinskih, arhitekturnih draguljev in značilnosti
    na Slovenskem. Zlasti še v Ljubljani, kjer propada nekaj izjemnih slovenskih
    arhitekturnih draguljev iz 18. in začetka 19. stoletja.
    – Pozitivno medijsko naravnanostjo, ki ljudi seznanja s pozitivnimi
    dogodki in dosežki, pri negativnih sporočilih pa vedno doda poučno
    vrednotno noto, kako bi se bilo mogoče izogniti negativnim dogodkom,
    pojavom in okoliščinam.
    – Domoljubnim, zdravosamozavestnim, vrednotnim in učinkovitim
    vodenjem slovenske politike k uresničitvi plemenitih kratkoročnih in
    razvojnih slovenskih ciljev.
    – Ustvarjanjem književnih, dramskih, televizijskih in filmskih ter drugih
    umetniških del, ki prikazujejo pozitivno slovensko dušo (primer filma:
    67
    Cvetje v jeseni).
    – Spodbujanjem prireditev, ki odražajo pozitivno slovensko dušo.
    – Nenehnim uveljavljanjem domoljubnih, človekoljubnih in gospodarskih
    pozitivnih vrednot, kar bo slovensko skupnost uvrstilo v sam
    vrh civiliziranih, vrednotno ter gospodarsko uspešnih držav.
    Za bujno rast drevesa in njegov odličen sad je potrebna močna, negovana in
    zdrava korenina. To je naše iskreno domoljubje. Domoljubje, ki nobenemu ne
    škoduje, našemu človekoljubnemu in plemenitemu življenju pa koristi

  2. Čestitke avtorici oddaje o domoljubju za odlično vodenje oddaje o domoljubju in poznavanje smisla domoljubja za človeka in slovensko skupnost!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite