Pred meseci sem bil še previdno optimističen glede kondicije turške ekonomije, ampak to je bilo še pred očitnim in nepričakovanim poslabšanjem ekonomskega in političnega izgleda države. Po mojem mnenju je ekonomski razvoj Turčije trenutno drugi najslabši med državami v vzponu, takoj za Brazilijo. Državo čaka še divja vožnja ob parlamentu, ki je po letu 2002 spet v pat situaciji, upočasnitvi ekonomskega razvoja ob visokih obrestnih merah, evropski migrantski krizi, ki je državo že stala več kot 7,6 milijard dolarjev in ob dvostranski vojni z Islamsko državo in Kurdskimi uporniki.
Politična negotovost in pomanjkanje usklajenega vodstva prispevata k vedno šibkejši ekonomiji. Visoka rast gospodarstva v drugi četrtini letošnjega leta je bila gotovo le začasen oddih. Rast je tedaj predvsem spodbudila večja poraba gospodarstev in vladno trošenje. Vendar ob krepitvi politične negotovosti zaupanje potrošnikov upada. V septembru je upadlo za šest odstotkov v primerjavi z avgustovsko ravnjo. Nezaupanje lahko negativno vpliva na maloprodajne cene in ekonomsko rast v prihodnjih četrtletjih. Kaj malo je razlogov za optimizem glede turške ekonomije, pri čemer je edini svetli žarek šibka lira. Šibka lira je v začetku leta prispevala k večjemu izvozu, kar se bo nadaljeval še naprej.
Časi preizkušenj za turško liro
Najverjetnejši scenarij za turško liro je dolgotrajen postopek devalvacije. V razmerju z ameriškim dolarjem je napoved za liro negativna. Menjalno razmerje lahko do konca leta doseže novo rekordno vrednost pri 3,15 lirah za ameriški dolar. Kot večina valut v rastočih trgih je tudi turška lira v veliki meri izpostavljena monetarni politiki ZDA. Vse od pomladi investitorji v veliki meri prodajajo valute rastočih trgov v zameno za vrednosti v dolarjih. K temu je potrebno dodati še skrb vzbujajoče dogajanje v Turčiji.
Številni pričakujejo razrešitev politične negotovosti po ponovljenih volitvah v novembru, kar je najbrž precej neverjetno. Politično prizorišče je še vedno neuravnoteženo in precej drugačno kot še pred nekaj leti. Politično tveganje ostaja visoko. AKP je odgovorna za šibitev turške ekonomije. Pritiski na centralno banko izhajajo iz pretirane sentimentalnosti in iz pričakovanja tujih investicij, kar vodi v slabe odločitve monetarne politike.
Vlada je prisilila centralno banko k ublažitvi kreditnih pogojev, da bi tako spodbudila ekonomsko rast in znižala brezposelnost, a s tem povzročila negativne učinke rasti inflacije. Ti politični šumi ne prispevajo k rasti gospodarstva. Turčija nujno potrebuje učinkovito vlado, ki bi vrnila zaupanje med podjetnike in zagotovila pritok tujih investicij. Vlada pod vodstvom AKP ni takšna, ki bi odgovarjala potrebam gospodarstva. Turčija potrebuje politično tranzicijo, ki bo vzpostavila nove ljudi z novimi idejami, tudi na področju monetarne reforme.
Zakoličenje lire?
Zakoličiti liro v povezavo z evrom bi lahko pomenil odgovor na številne turške težave. Povezava med turško valuto in evrom bi bila smiselna, saj je območje evra najpomembnejši trgovski partner Turčije. Tovrstna odločitev bi okrepila politično neodvisnost centralne banke, predstavljala kredibilno zavezo za zmanjšanje inflacije in odločilno prispevala k fiskalni disciplini.
Turška lira bi bila tako še dodatno zavarovana pred spekulativnimi napadi. Stabilnost valute bi lahko privabila nove tuje investitorje in omejila pritok tveganega kapitala, ki destabilizira ekonomsko strukturo države. V takšnih pogojih bi centralni banki gotovo lahko uspelo doseči ambiciozni cilj petodstotne letne inflacije (pričakovana letna inflacija za 2015 naj bi znašala najmanj 7,7%).
Ne domišljam si, da poznam najboljšo rešitev za Turčijo. Vendar bi morali voditelji gotovo razmisliti o teh možnostih za okrepitev gospodarstva. Ključno za uspeh je striktno upoštevanje pravil glede valute, da bi se tako izognili situaciji v Argentini, ki je bila prisiljena opustiti takšen sistem v letu 2002. Poglavitna škoda se lahko zgodi, če Turčija ne bi mogla nič več devalvirati svoje valute, da bi tako pridobila na tržnem deležu. Končno ni vse v Turčiji samo slabo. Situacija lahko predstavlja spodbudo za novo rast in razvoj inovacij. Država bo vsekakor morala izboljšati svojo stopnjo tekmovalnosti, če bo hotela uresničiti svoje ekonomske načrte.
Christopher Dembik je ekonomist, ki dela na Saxo Bank.
