Zadnji predlog, s katerim se tranzicijsko zaledje loteva opozicije, je zanimiv v svoji notranji, zgodovinski armaturi, kot v histeričnem pompu, ki se razodeva skozi medije. V ozadju sta dve dejstvi. Prvo je skorajšnji razpad vladne koalicije, povezan s prihajajočo Pahorjevo dilemo: ali naj razreši Katarino Kresal zaradi utaje davkov ali ne.
/ … /
Inkriminiranje opozicije z orožarsko afero ima tako dva namena: eden je preusmeritev pozornosti z bistvenih reči v državi, drugi pa je priprava terena za končni obračun s tistim, ki se je v dvajsetih letih pokazal kot nekdo, ki jim je edini kos. Manever so sicer pripravljali za kasneje, ocenili pa so, da je Janeza Janšo »omehčala« zgodba z arhivi: zato so pohiteli, da bi nasprotnika do konca strli.
/ … /
Še več: svoja »pričevanja« javno gradi na laži. Prva laž je bila »izpoved« Marina Tomulića, da je Janez Janša prejemal podkupnino: v istem tednu smo izvedeli, da gre za notoričnega prevaranta, ki je celo predsednika Republike Hrvaške kazensko ovadil zaradi umora. Takoj zatem je Mladina prinesla »olajšanje vesti« Josipa Manolića, ki se je izpovedal, da je Janša pač prejemal podkupnino. Ko so z RTV SLO preverili novico pri nekdanjem hrvaškem premierju, se jim je čudil, od kod ta ideja. Zanikal je. Zadnje v seriji partijskih neverjetnosti pa je zakrinkani intervju moškega s spremenjenim glasom, ki v Pogledih trdi, da so delegacije nosile milijone v Janšev kabinet.
/ … /
Pri Bojanu Travnu so namreč tiste dni videli Blaža Zgago, tistega fanta, ki ga je ena od Jurčičevih nagrajenk javno kvalificirala za nepismenega. (Darka Zvonar Predan, »Večerov bunker«, Ampak, marec 2008). Lahko da ne zna sukati peresa, utegne pa dobro prenašati poslovne kovčke, to je komentar, ki se sam ponuja. Blaž Zgaga je bil tudi pri Magnusu Berglundu poleti 2008. Naloga je bila enaka: diskvalificirati vodjo sedanje opozicije;
Več: Reporter
