Tudi kolesarske steze zahtevajo svoje

11

Pri gradnji kolesarske steze ob Tivoliju proti Rožni dolini bo treba posekati precej dreves. Nekaj se jih bo zaradi obsekanih korenin verjetno pozneje še posušilo. Kolesarske steze potrebujemo, drevesa tudi. Pametno bi bilo drevesa nadomestiti s sadnjo novih na ustreznih lokacijah v mestu.

Foto: Tone Lesnik

11 KOMENTARJI

  1. Seveda je pa odvisna kvaliteta teh dreves. Upajmo, da med njimi ni staroslavnih, ki kaj radi padejo pod žago ali sekiro, ko so napoti kakšnemu projektu. Pa naj bo to kolesarska steza, širjenje ceste ali pa le pogoltnost kakšnega kmeta po obdelovalni zemlji.

  2. Se strinjam. Še posebno škoda je takih dreves. Izgleda, da jih ta poseg ne bo terjal. Je pa v urbanizirani in agrarni krajini težko ščititi drevesa pred posegi, tudi nadomeščanje še ni prav uveljavljeno.

    Tone – Ksilander

  3. Mimogrede, v zadnjih dvajsetih letih sem opazil nekaj nenavadnega: določenih vrst ptic sploh ni več na spregled. Kar še kako utegne biti povezano s tem, o čemer teče beseda.

  4. Vrstna sestava in številčnost ptic v določenem okolju in v soodvisnosti z njim je zelo kompleksna. Drevesa so za večino ptic naravni habitat ali po domače dom in dogajanje z njimi gotovo vpliva na ptice, vplivajo pa tudi drugi dejavniki na okolje, na primer hrup, zrak, prisotnost hrane itd. Duplarji potrebujejo za svoje življenje stara drevesa, da lahko gnezdijo.

    Tone Lesnik – Ksilander

  5. Drži. Sam poleg izginotja dreves sumim še uničenje živih mej (v Angliji so posebej zaščiten del “naravne” krajine – v narekovajih zato, ker so delo človeka, a nekatere stare več kot tisoč let) ter obdelavo polj s kmetijskimi stroji, ki na tleh gnezdeče ptiče dobesedno zmeljejo.

  6. Sam menim, da bi drevesne sestoje v urbanih okoljih morali zakonsko zaščiti in predpisati, v katerih primerih se smejo podirati ter na kakšen način se naj nadomestijo. Živim namreč v kraju, kjer je škodljivec, ki ga drugi sicer imenujejo župan, sredi vasi podrl park, odstranil vrt ter izdelal betonsko ploščad z vodometom.

  7. Drevesa v urbanem okolju je mogoče zaščititi na osnovi predpisov o ohranjanju narave in o varovanju kulturne dediščine. Na lokalni ravni ima pri tem odločilen vpliv občina, zato taka zaščita lahko uspa, če imajo pristojni na občini dovolj interesa in volje. Pomembna pa je tudi pobuda ustanov kot sta na primer Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije. Pobude teh ustanov za zaščito dreves so bile na primer uspešne v Občini Celje, seveda pa je bila odločilna tudi naklonjenost občine. Tudi civilna iniciativa je pomembna, vendar ima ta v Sloveniji, kolikor je sploh je, drugačne probleme.

  8. No, zmeda z moje strani, se opravičujem. Moj gornji odziv spada k članku “Visoka kakovost slovenskega lesa” in poslanemu linku na film o generativnem razmnoževanju hrasta,

  9. Aja, seveda, saj bi mi lahko bilo jasno. Žal pa ne najdem oddaje Plodovi zemlje v arhivu HTV, kjer je bil prispevek na temo obnove gozdnih sestojev slavonskega hrasta.

Comments are closed.