V okviru praznovanja praznika Marijinega vnebovzetja na Brezjah so bili v ponedeljek, 15. avgusta 2011, dopoldan tam navzoči tudi predstavniki civilne iniciative Za družino in pravice otrok. Tiskovni urad Slovenske škofovske konference javnosti posreduje odgovore na novinarska vprašanja, ki jih je pripravil tajnik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK p. dr. Tadej Strehovec OFM.
1. Na včerajšnji prireditvi ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah je nekaj minut pred sveto mašo na oder stopil tudi gospod Aleš Primc in spregovoril o družinskem zakoniku. Med drugim je dejal: »Slovenska oblast je sprejela družinski zakonik, ki omalovažuje materinstvo in očetovstvo in mu ne priznava posebnega pomena za rojstvo in razvoj otrok. Zato je tak družinski zakonik potrebno zavrniti.« Glede na to, da so bile besede izrečene na prireditvi, ki jo je organiziral vaš Urad, me zanima, ali njegove besede podpirate, se od njih ograjujete, ali je bilo dogovorjeno, da gospod Primc govori tudi v vašem imenu ter kako odgovarjate na očitke, da je šlo s tem za vmešavanje Cerkve v državo.
2. Zakaj ste se odločili, da Aleš Primc nastopi na Brezjah ob prazniku Marijinega vnebovzetja?
V Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK podpiramo prizadevanja tistih civilnodružbenih organizacij, ki se v javnosti zavzemajo za ohranitev vrednote družine. Nastop civilne iniciative Za družino in pravice otrok na Brezjah je bil dogovorjen in v skladu z večkrat izraženim javnim stališčem Katoliške Cerkve, da podpre pravico vseh državljanov in državljank do referenduma. Omenjeno javno zavzemanje za vrednoto družine razumemo kot del ustavno zagotovljene pravice do svobode govora in izražanja. Kot je znano, v Komisiji delimo mnenje s civilno iniciativo, da je sprejeti družinski zakonik ideološko sporen, saj redefinira vrednoto družine, izenačuje zakonsko zvezo z istospolno partnersko skupnostjo in odreka pomen materinstva in očetovstva za vzgojo otrok. Družinskemu zakoniku zato nasprotujemo in pozivamo vse državljane in državljanke, da 1. septembra 2011 oddajo svoj podpis za razpis t. i. družinskega referenduma.
3. Na čigavo pobudo ste ga povabili?
Civilno iniciativo za družino in pravice otrok smo povabili na lastno pobudo, saj je pomembno, da so verniki seznanjeni z javnim zavzemanjem za ohranitev vrednote družine.
4. Zakaj na primer vi niste nagovorili vernikov?
Civilna iniciativa je trenutno najbolj dejavna organizacija na področju javnega zavzemanja za vrednoto družine in zato najbolj primerna, da neposredno predstavi svoje aktivnosti
5. Ali je običajno, da ob velikih cerkvenih praznikih laiki nagovarjajo vernike?
Zunaj cerkvenih obredov (pred ali po sv. maši) laiki pogostokrat nagovarjajo vernike, še zlasti v primerih, ko gre za liturgične, organizacijske, karitativne in socialne vsebine.
6. Kako se bo vaša Komisija vključila v zbiranje podpisov za referendum? Boste vernike nagovarjali v cerkvah?
Komisija je že večkrat javno izrazila nestrinjanje s spornim družinskim zakonikom, ki redefinira vrednoto družine ter izrazila javno podporo vsem organizacijam, ki se zavzemajo za t. i. družinski referendum. Svoje stališče bo septembra posredovala medijem in širši javnosti.
7. Ali je prav, da Katoliška Cerkev daje prostor za politične govore?
8. Ob včerajšnjih prireditvah je bilo veliko govora o pomenu družine. Ob tem so nekateri (npr. ministrica v odstopu Katarina Kresal) opozorili na spornost aktivnosti Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je na Brezjah zbirala podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku. Kako gledate na to dejavnosti, ki je izrazito politična? Se Vam zdi sporno, da se je odvijala ob verskem dogodku, ko pa je tudi vatikanski koncil prepovedal vmešavanje cerkve v politiko?
V Sloveniji smo katoličani enakopravni državljani, ki uživamo enake državljanske pravice kot vse druge družbene skupine. Tako kot se številne civilnodružbene organizacije javno opredeljujejo do različnih družbenih tem in problemov (npr. do družinskega zakonika), tako se katoličani s svojo bogato zgodovino javno opredeljujemo do družine kot temeljne družbene vrednote. Nastop Aleša Primca, vodje civilne iniciative Za družino in pravice otrok, na Brezjah je primer, kako se katoličani javno zavzemamo za temeljne vrednote. Glede na to, da je imel gospod Primc petminutni nagovor zunaj verskega obreda (pol ure pred mašo), v tem ne vidimo nikakršnega problema, pa naj bo to z verskega ali ustavnopravnega vidika.
Ob tem je pomembno poudariti, da gospod Primc ni zbiral podpisov za razpis referenduma, temveč je obiskovalce samo seznanil z možnostjo, da 1. septembra letos oddajo svoj podpis podpore za razpis t. i. družinskega referenduma. Omeniti je potrebno stališče Cerkve, da javno opredeljevanje do vrednote družine in družinskega zakonika ne more biti privilegij majhne družbene in politične elite, temveč gre za vprašanje vseh državljank in državljanov. Podpora Cerkve vsem tistim aktivnostim, ki gredo v smeri zagotavljanja pravice do družinskega referenduma, je zato sestavni del njenih prizadevanj za utrjevanje temeljnih demokratičnih in državljanskih pravic prebivalcev Slovenije. To tudi v ničemer ne nasprotuje II. vatikanskemu cerkvenemu zboru, ki se je za omenjene pravice v svojih dokumentih zavzel zelo jasno.
9. Kaj menite o nenehnem poudarjanju zagovornikov zakona, da družinski zakonik tradicionalni družini ničesar ne jemlje? Pravice dobivajo zgolj oblike skupnosti z otroki, ki so se izoblikovale tekom razvoja družbe v zadnjem desetletju.
Takšno mnenje seveda ne drži. V času sprejemanja spornega družinskega zakonika, ki ga je zaznamovala tudi nedemokratična izključitev civilne iniciative Za družino in pravice otrok, ni bilo mogoče objektivno predstaviti pomena vrednote družine in zakonske zveze za vzgojo otrok.
Kontroverzni družinski zakonik najprej simbolno redefinira družino in uvaja ideološko sporne ideje kot je npr. ta, da otrok za zdrav telesni, duševni in duhovni razvoj ne potrebuje matere in očeta. To je za večino ljudi nesprejemljiva teza.
Prav tako se bo s sprejemom takšne družinske zakonodaje ustvarila pravna podlaga za spremembo učnih programov, ki bodo promovirali takšne življenjske sloge, ki so v nasprotju z mnenjem večine staršev otrok v osnovnih in srednjih šolah.
Z uvajanjem t. i. neregistrirane istospolne izvenpartnerske skupnosti se odpirajo vrata absurdnim situacijam, ko bo lahko ogrožena premoženjska varnost družin. Pomislimo samo na primer, da je npr. stari oče dodeljen v moško sobo v domu starejših občanov, dve leti kasneje pa po njegovi smrti moški sostanovalec začne trditi, da sta živela v neregistrirani istospolni skupnosti, dediči pa si bodo morali preko sodišča izboriti t. i. nujni delež družinskega premoženja.
Sprejeti sporni družinski zakonik tudi namenoma omogoča samo posvojitve bioloških otrok v istospolne skupnosti z namenom, da bo Ustavno sodišče kasneje presodilo diskriminacijo na ravni osebnih okoliščin in zahtevalo popolno legalizacijo posvojitev otrok v istospolne skupnosti. To je ponovno izredno problematično.
Kontroverzen je tudi člen, ki govori o tem, da imajo npr. istospolno usmerjeni moški pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in še bi lahko naštevali.
Zanimivo je, da so takšni členi nastali nestrokovno in brez javnih razprav. Hodniki, neformalna lobiranja in medijski pritiski ne morejo biti primerno okolje za takšno radikalno redefiniranje družine. Glede tega, da se zadnja leta v naši družbi pojavljajo istospolne skupnosti, pa menimo, da obstoječi Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti z majhnimi popravki popolnoma odgovarja na njihova legitimna prizadevanja.
10. V intervjuju za Mladino ste dejali, da je za Vas meja med Cerkvijo in politiko, ko se verski predstavniki neposredno ukvarjajo s politiko (npr. kandidirajo) oziroma zasedajo politične položaje v državi. Pa vendar ne moremo trditi, da včerajšnja izjava mariborskega nadškofa Marjana Turnška, da je družino treba zagovarjati z vsemi sredstvi, tudi referendumom, ni politična? Gre za neposreden poziv k sodelovanju pri referendumu, ki se še ni začel, civilna iniciativa, pa že vodi predreferendumsko kampanjo. Je takšno dojemanje po Vašem mnenju pretirano?
Najprej je potrebno poudariti, da družina ni samo politična tema, temveč je temeljna družbena vrednota, o kateri je prav, da soodločamo vsi ljudje. Ni mogoče pristati na ideje, da se o družini in posvojitvah otrok lahko opredeljuje samo majhna politična in idejna skupina oz. stranka. V demokratični družbeni ureditvi imamo vsi državljani enake pravice in do vrednote družine se vsi lahko tudi javno opredeljujejo. Prav tako je nedemokratično, ko si majhna politična elita prisvoji neko svojo »resnico o družini« in večini odreka pravico do soodločanja. Referendum je najvišja oblika neposredne demokracije, ki je ustavno zagotovljena. Besede nadškofa Marjana Turnška so šle v smeri spoštovanja temeljnih demokratičnih standardov in niso v ničemer sporne.
11. Pravica do veroizpovedi in spolne usmerjenosti v ustavi nastopata v istem členu. Če verski predstavniki pozivajo k omejevanju pravic istospolno usmerjenih, ni to enako kot, da bi ti z akcijami pozivali proti Cerkvi?
Vaše stališče ne drži. Evropsko sodišče za človekove pravice je junija lani v svoji odmevni sodbi zelo jasno poudarilo, da se pri govoru o t. i. pravicah do istospolnih porok in posvojitev otrok ni mogoče sklicevati na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter temeljnih svoboščin. To pomeni, da zakonodajna opredelitev zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske ter posvojitve otrok zgolj v takšne skupnosti, v ničemer ne predstavlja kršenja temeljnih človekovih pravic istospolno usmerjenih. Nenavadno je, da nekateri vladni predstavniki že dve leti namenoma zavajajo slovensko javnost in govorijo o kršitvah človekovih pravic istospolno usmerjenih, čeprav so dobro seznanjeni z odločitvijo omenjenega sodišča. Ob tem je potrebno poudariti, da ne gre samo za pravice istospolno usmerjenih, temveč tudi za pravico vsakega otroka do matere in očeta ter pravice vseh državljanov, da soodločamo, kako bo vrednota družine opredeljena v naši zakonodaji.
12. Kaj menite o mnenju nekaterih pravnikov, da bo ustavno sodišče prepovedalo referendum, ker je protiustaven? Kaj lahko/bo Cerkev storila, če bo zakonik sprejet?
Obstajajo pravniki, ki menijo, da morebitni družinski referendum ni v ničemer sporen in bi ga Ustavno sodišče moralo dovoliti. Ustavni sodniki bodo na eni strani tehtali pravico vseh državljanov do neposrednega odločanja o temeljni družbeni vrednoti družine, na drugi strani pa o t. i. pravici neke (vladne) manjšine, ki naj bi večini sodržavljanov odrekla ustavno zagotovljeno pravico do referenduma. Osebno mislim, da neposrednih pravnih razlogov za prepoved referenduma ni. V kolikor bi Ustavno sodišče iz ideoloških razlogov prepovedalo referendum, bi se znašli v položaju nekakšne »ustavnopravne diktature«, ko lahko nekaj ustavnih sodnikov večini državljanov odreka pravico do demokratičnega odločanja in jim vsili svoj vrednostni sistem. Osebno zato upam, da bo do referenduma prišlo in da ne bo potrebno iskati novih poti za ohranitev vrednote družine. V kolikor bi bil referendum prepovedan in kontroverzni družinski zakonik uveljavljen, bo Cerkev prav gotovo podprla vsa tista prizadevanja, ki bodo usmerjena v takšne spremembe naše ustave, ki bodo zakonsko zvezo in družino ustrezno zavarovali. Madžarska je lahko odličen primer, kako so takšna prizadevanja možna in uresničljiva.
Odgovore je pripravil tajnik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK p. dr. Tadej Strehovec.
