TTIP – blagoslov ali prekletstvo?

11
408
Dušan Plut, Andrej Gnezda, Jožef Horvat in Marko Balažic.
Dušan Plut, Andrej Gnezda, Jožef Horvat in Marko Balažic.

19. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo je vodilo vprašanje ali je sporazum TTIP trgovina prihodnosti ali trgovanje s prihodnostjo? Pogovora so se udeležili dr. Dušan Plut, Jožef Horvat, poslanec NSi in Marko Balažic iz društva Fokus 2031, medtem ko se je predstavnik ministrstva za gospodarstvo opravičil. Tema pogovora, ki ga je moderiral Andrej Gnezda z Umanotere, so bile nekatere kontroverzne ocene o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu med ZDA in EU.

Konec februarja se je zaključil dvanajsti krog pogajanj, ki so mu po oceni Horvata na začetku upravičeno očitali pretirano tajnost, kar se je po njegovih besedah zdaj popravilo. Poslanci Državnega zbora zdaj lahko vpogledajo v tajne dokumente pogajanj, prav tako pa Evropska unija po novem javno predstavlja svoja stališča v pogajanjih. Poslanec Horvat si tudi prizadeva, da bi sporazum TTIP dobil značaj mešanega sporazuma, kar bi pomenilo, da bi ga morali potrjevati v nacionalnih parlamentih.

Osrednji kontroverzni vprašanji večera sta bili morebitno nižanji standardov, ki bi jih sporazum lahko prinesel, predvsem na področju okoljevarstva, zdravstva in prehrane. Drugo sporno vprašanje večera pa je bil mehanizem ISDS, mehanizem arbitrarnega reševanja sporov, s katerim lahko investitor zavaruje terjatve v državi, npr. če bi država napovedala nacionalizacijo. Marko Balažic je prepričan, da bi bil mehanizem med ZDA in Nemčijo nepotreben, vendar pravni standardi v celotni Evropski uniji niso enaki, saj lahko v Sloveniji stečaj traja tudi 18 let. Balažic je še prepričan, da Slovenija ne bi izgubljala postopkov po tem mehanizmu (kot v primeru Trojanskega predora in krške nuklearke), ki je sicer že del okrog 40 sklenjenih sporazumov, če bi se držala lastnih pravil. Po drugi strani pa je Dušan Plut mnenja, da daje mehanizem preveliko moč investitorjem nad nacionalnim pravom. Plut je prepričan, da je celotna svetovna trgovina zasnovana na nepravičnih standardih, zato tudi sporazum TTIP ne more biti pravičen.

Gostje so se sicer strinjali, da imajo premalo relevantnih podatkov o pogajanjih in sporazumu TTIP, da bi lahko govorili o konkretnih učinkih TTIP. Marko Balažic je prepričan, da bo sporazum dvigoval standarde, ki jih sicer postavlja Svetovna trgovinska organziacija in da bi lahko prispeval tudi k postavljanju standardov na svetovni ravni. Tudi Jože Horvat se zavzema, da bi sporazum dvigoval standarde in da bi ob njem razmišljali o posledicah povečane trgovine in pri tem zasledovali tudi vrednote, ki so povezale Evropo. Dušan Plut ne verjame, da bo sporazum prinesel blaginjo za povprečne državljane, saj tudi 95 odstotkov bremena gospodarske krize nosijo podpovprečno bogati posamezniki.

11 KOMENTARJI

  1. Tudi jaz iz tistega, kar sem doslej dobil informacij, sklepam na precejšnjo nevarnost nižanja v Evropi doseženih standardov s področij ” okoljevarstva, zdravstva in prehrane”. Ne da bi ZDA tu povsod imeli nižje standarde, ponekod imajo tudi višje, a nekateri so res veliko bolj ohlapni.

    Prehrana je v ZDA v povprečju pridelana bistveno bolj intenzivno, manj integralno ali celo ekološko kot v Evropi. Meso je med drugim očiten problem. ZDA so manj stroge kot Evropa glede uporabe antibiotikov in hormonov za večanje prireje.

    Jaz sem zelo skeptičen glede tega, da bi te stvari, take kot zdaj so, veljalo spustiti na evropske trgovinske police in krožnike Evropejcev. Naj zadostijo evropskim standardom, ali pa naj ostanejo na oni strani Atlantika.

    Razen podpiram koncept ekosocialnega tržnega kmetijstva in ne popolno liberalizacijo. Evropski koncept med drugim pomeni subvencioniranje kmetij za opravljanje drugih, za državo vitalnih funkcij poleg tržne. Če bi TTIP zahteval odstop od evropske kmetijske politike, kar je precej verjetno, je to dodaten razlog proti.

  2. Liberalci so zelo naklonjeni TTIP, ker je vsaka trgovina samo še povečala blaginjo, razvoj, standard družbe, mir, večjo zaposlenost, znanje, razvoj tehnologije, itd. Predvsem pa uničila monopole, carine, kartele, oligarhije in komunistične ter mafijske sisteme.
    ISDS je pa sploh način bypassa neučinkovitega komunističnega sodstva v Sloveniji.

    Socialisti so zelo proti TTIP:
    množica zaradi strahov (močno strašenje, močna histerija
    zaradi velike ogroženosti birokratskih službic
    Zaradi sanjarjenja (ne poznavanje ekonomije s strani mladih)
    Zaradi EKSTRA dobičkov, ki jih ima mafija (interesne skupine) zaradi monopola v Sloveniji

  3. Vam tule je torej precej vseeno, če se vam na krožniku znajde meso živali, ki so jih preventivno in za boljšo prirejo hranili z antibiotiki in s hormoni, kot so tipa spolni hormoni, ki se ohranjajo v maščobnem tkivu in delujejo pri konzumentu kot spolni motilci?!

    Mimogrede, hrana, recimo sadje, zelenjava s trgovskih polic v ZDA je relativno poceni, je pa v vsakem primeru še manj okusna kot v Evropi. Zgleda pa lepo, ja, kar sveti se od povoskanosti in podobnih tretiranj. Kemijskih tretiranj od polja do trgovske police eno malo morje.

    Raje jemo zanič, brezokusno in nezdravo hrano, kajne; po možnosti še zbolimo in prezgodaj umremo, samo da laufa neomejena prosta trgovina, brez katere ni uspešnega liberalizma?! 🙁

    • Ne verjamem, da je boljša kakovost hrane pri nas sad standardov in regulacij. Ne verjamem ti.
      Če je tako kot praviš, naj poskusijo američani kaj prodati v Evropi. Nič ne bodo prodali. Tudi sami prodajajo svoje povoskano sadje zato, ker je ameriška kultura takšna. Ne pa zato, ker nimajo naše super regulacije.

      • Žal tudi Evropa pada na povoskana živobarvna jabolka brez okusa. Na srečo zaenkrat manj od ZDA. Naj tako tudi ostane. Ameriško intenzivno kmetijstvo je obup. Zemljo so marsikje s kemijo zasvinjali in zasušili že do amena.

        Razen tega se tudi sami vse bolj sprašujejo o koristnosti svojih prostotrgovinskih sporazumov, ki so milijone ameriških delovnih odpeljali v Mehiko, predvsem pa na Kitajsko. Milijarde na miljarde trgovinskega primankljaja v menjavi s Kitajsko tudi niso brez dogoročne cene.

        • Poceni hrana je zame velik civilizacijski dosežek. Glede tega so američani na prvem mestu na svetu.
          Predvsem pa veliko večji kot poceni delovna mesta.

          • Ne vem, če je poceni hrana dosežek. Poceni je ponavadi tudi malovredno. Za koga je namenjena poceni hrana? Za bogati zahod? V revnih deželah si jo sami pridelajo. Ne rabijo kupovati ameriške hrane. Če jo primanjkuje, naj jim jo bogati, ki jim dol pada z vseh krožnikov in miz, podarijo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite