Trnova pot do lepšega jutri

Avtor: Karel Lipnik.

Poslabšane napovedi Umarja, ki so sicer še vedno boljše od napovedi tujih finančnih ustanov, vključno z OECD, žal kažejo realno sliko Slovenije, kjer politika ne zna sestaviti programa, ki bi državi na sončni strani Alp omogočil pot iz gospodarskega zaostajanja. Naj opozorim, težave Slovenije ni povzročila gospodarska kriza, ta jih je le razgalila. Težave Slovenije so nastale že na začetku tega tisočletja in so jih vladni ukrepi vsakokratne vodilne garniture postopno le še stopnjevali. Javni sektor je zadnjih nekaj let popolnoma spregledal, da je država največji izgubar Slovenije in to je razmere pripeljalo na rob zloma. Kakor koli gledamo, je treba omeniti, da napovedi Umarja niso črnoglede, so realne in jasno kažejo, kam pluje Slovenija. Vsaj letos in prihodnje leto tudi ne bo boljše od napovedi. Lahko pa s pravilnimi in preudarnimi ukrepi počasi obrnemo smer, v katero potujemo že celo desetletje, le da se tega nismo zavedali.

Težava Slovenije je konkurenčnost. Upadanje konkurenčnosti pa se pozna v izgubi delovnih mest, rasti stroškov zagotavljanja socialne varnosti in upadanju davčnih prilivov.

Vlada bo morala težave reševati v obrnjenem vrstnem redu.

1. Najprej mora narediti rebalans proračuna. Ne samo zaradi manjših davčnih prihodkov, kot si jih je država obetala ob sestavi zdajšnjega proračuna, ampak tudi zaradi spremenjenih prioritet. Državni proračun in javne finance se morajo prilagoditi pričakovanim razmeram. Slovenija je resda med manj zadolženimi državami evrskega območja in tudi njen načrtovani proračunski primanjkljaj še ne izstopa, vendar pa statistična primerjava ne kaže pravega stanja. Zaradi poslabševanja gospodarskih gibanj in ker trenutno ni nobenih ukrepov, ki bi razmere dolgoročno izboljšali, je nujno, da država zmanjša tekočo porabo.

2. Potreben je nov korenit rez v maso javnih plač in dolgoročno je treba začrtati racionalizacijo javnega sektorja. Prvi ukrep je kratkoročen in je potreben za ureditev trenutnih razmer. Vsaj za nekaj let bo verjetno, žal, treba omejiti tudi socialne transferje. Takoj je tudi treba pripraviti in predstaviti načrt krčenja javnega sektorja, s katerim se bo vzpostavilo dolgoročno vzdržno javno porabo in seveda odpravilo začasne ukrepe.

3. Res bo to statistično še poglobilo upad BDP, vendar pa bi morala biti prioriteta vlade sestaviti takšen proračun, da se odpravi vsako ugibanje o dvigu davkov, nato pa postopno omogoči davčno razbremenitev gospodarstva. S tem se bo zmanjšal tudi strah gospodarstva in prebivalcev, kar bi vsaj začasno moralo umiriti tudi domačo zasebno porabo in s tem stabilizirati davčne prihodke.

4. Nujno in takoj je treba postaviti stabilno finančno okolje. Ne samo, da je treba sanirati bančni sistem, tudi podjetjem bo treba omogočiti, da se razdolžijo. To drugo bo še večji zalogaj kot sanacija bank in bo tudi zahtevalo več časa. Stabilno finančno okolje bi moralo tudi postopno zmanjšati težave s plačilno disciplino.

5. Vlada lahko tudi pozabi, da bi z izrednimi ukrepi zajezila naraščanje brezposelnosti. To bi bilo možno leta 2009, zdaj nismo v krizi, ampak v dolgotrajni recesiji. Veliki investicijski projekti (še posebej, če bo v njih aktivno sodelovala država z javnim denarjem), lahko v takšnem okolju naredijo več škode kot koristi. Predvsem pa predvideni projekti (govorijo o gradnji elektrarn na Savi, drugem tiru železnice do Kopra in novi cestni razvojni osi) ne bodo izboljšali poslovnega okolja in po končanju bomo še v večjih težavah, kot smo bili leta 2008, ko se je končala gradnja avtocestnega križa. Opozarjam, da ne trdim, da so javne naložbe slabe, trdim le, da ne morejo biti temelj gospodarskega okrevanja.

6. Slovenija izvozi 75 odstotkov vsega, kar ustvari, smo del evropske skupnosti in se bomo morali naučiti živeti v okolju, ki nas obkroža. To pa pomeni, da bomo morali podjetjem v Sloveniji, pa naj bodo ta v tuji ali slovenski lasti, omogočiti vsaj takšne pogoje dela, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Sodeč po napovedi Umarja, je izvoz tudi skoraj edino področje, kjer lahko država v prihodnjih treh letih pričakuje rast.

7. Napovedati in predstaviti je treba ukrepe, ki bodo izboljšali poslovno okolje in pri tem je treba opustiti zamisli o spodbudah posameznikom ali panogam, s spodbudami se lahko le zmanjšujejo neravnotežja v gospodarstvu, ne more pa se postaviti ugodnega poslovnega okolja. Ukrepi, s katerimi se bo izboljšalo poslovno okolje, morajo zajemati enostavnejšo davčno zakonodajo in postopno davčno razbremenitev podjetij in posameznikov ter zmanjšanje birokracije.

Vir: Finance