Trije meseci zaznamovali Ukrajince za vedno

0

protesti kijevS sestro Jožico Sterle smo se pogovarjali o razmerah v Ukrajini med in po koncu protestov. Sestra Jožica Sterle je Marijina sestra, doma iz Notranjske, ki deluje v Kijevu od leta 2005. Skupaj z dvema sestrama ter v tesnem sodelovanju z lazaristi živijo in delujejo med tamkajšnjimi ljudmi, v zadnjem času pa so z njimi tudi v vseh stiskah, ki jih prinaša politična situacija. Pred nekaj leti so začeli z dobrodelno skupino, kjer skupaj z domačini skušajo pomagati ubogim. To so brezdomci na ulici, v centru za brezdomce in v dveh bolnišnicah, bolniki v njihovih stanovanjih, družine v stiski in zapuščeni otroci v bolnici. Lani so pričeli s šolo za prostovoljce, da bi se ljudje pripravili na dobrodelno dejavnost. Vodijo tudi tečaje kuhanja, šivanja in nege bolnikov. Za mlade, ki še niso našli svojega mesta na tem svetu, vodijo skupino Samuel. Razširjajo tudi čudodelno svetinjo, po kateri Devica Marija ljudem deli svojo pomoč. Mnogo ljudi to svetinjico z zaupanjem nosi in so uslišani v svojih prošnjah. Na njih se obračajo ljudje v raznih stiskah.

Kakšno je trenutno stanje v Kijevu, če izvzamemo strogi center, kjer so se protesti odvijali?

Na prvi pogled se zdi, da se življenje v Kijevu spet odvija normalno: metro vozi, ljudje hodijo v službe, … Se je pa nekaj bistvenega spremenilo v ljudeh. Trije meseci protestov in vztrajanja na Majdanu v zimi in mrazu, v nevarnosti od specialne policije Berkut in strelov ostrostrelcev, v poslušanju laži in praznih obljub prejšnje vlade, so ljudi zaznamovali za vedno. Okrepila se je njihova narodna zavest, njihova solidarnost in pripravljenost zastaviti sebe samega za bolj pravično in pošteno življenje. Protestniki še vedno vztrajajo na Majdanu in zelo pozorno spremljajo dogajanje v parlamentu. Vsem je jasno, da niso stali zunaj zaradi nove vlade, ampak da bi se kaj spremenilo v njihovem življenju. Hočejo poštenost in pravičnost na vseh ravneh družbenega življenja. Hočejo se pridružiti EU, kajti tam vidijo upanje na bolj svetlo prihodnost. Na Majdanu se dan za dnem zbirajo množice ljudi, ki s cvetjem, svečami in molitvijo izražajo hvaležnost fantom in možem, ki so darovali življenje za blagor svojega naroda. Končala se je dolga doba molka in strahu zaradi prejšnje vlade. Ljudje si upajo povedati to, kar mislijo. Ne bojijo se več, da bodo zaradi svojega prepričanja izgubili službo.

Ali imate občutek, da utegne zamenjava vlade prinesti konkretne spremembe v vsakdanje življenje Ukrajincev? Se utegne stanje spremeniti na boljše, ali bo negotovost, ki bo sledila, prinesla dodatno obremenitev navadnih državljanov?

Vsekakor mislim, da se bo stanje obrnilo na bolje. Ukrajinci so delaven in vzdržljiv narod. V svoji zgodovini so že veliko pretrpeli. Ne bojijo se truda in dela. Niso pomehkuženi, ampak razumejo, da bo nekaj časa težko, preden se bo vse, kar je prejšnja vlada podrla, spet postavilo na pravo mesto.

Rusija ne skriva svojih teženj po političnem vplivu na Ukrajino. Ali vidite kakšno možnost, da bi bilo trenutno stanje grožnja za navzkrižni ogenj med zahodom (ZDA, EU) in Rusijo?

Že samo dejstvo, da Ukrajina leži med Evropo in Rusijo, povzroča, da se tukaj križajo načrti raznih strani. Zelo dolgo je bila pod Sovjetsko zvezo in ljudje nočejo, da bi se takšno stanje ponovilo. Veliko Ukrajincev se je začasno ali pa za vedno preselilo v Evropo in Ameriko. Tam so videli, da je možno tudi drugačno življenje in to želijo uresničiti sedaj doma v Ukrajini.

Družbena klima v Ukrajini najbrž ni bila rožnata v zadnjem času, zlasti po procesu zoper Julijo Timošenko, odvrnitev od pogajanj za vstop v EU pa je bila najbrž kaplja čez rob. Verjetno je ta situacija “aktivirala” opozicijo, da se je podala v proteste. Pa vendar, ali vidite kakšno možnost, da bi bili ti protesti dodatno “vzpodbujeni” ali “podprti”?

Proteste so v resnici sprožili študenti. Zelo so želeli, da bi Ukrajina vstopila v EU. Tam so videli svojo prihodnost, možnost zaposlitve in bolj dostojnega življenja. Ker so jim to dolgo obljubljali, potem pa sporazum ni bil podpisan, so svoje nestrinjanje izrazili z mirnim protestom na Majdanu. 29.novembra je predsednik študentom čestital, da so se zbrali, da bi izrazili svoje mnenje, ponoči pa so jih pripadniki specialne policije Berkut zelo nasilno pretepli in hoteli razgnati. Predsednik je to opravičil s pretvezo, da je bilo treba začeti postavljati novoletno jelko, saj bodo ljudje prav kmalu začeli praznovati novoletne in božične praznike. Ljudje so bili ogorčeni in so se v znak solidarnosti s študenti začeli v velikem številu zbirati na Majdanu. Pridružili so se jim tudi poslanci iz parlamenta, ki pripadajo opoziciji ali pa so izven strank. Vsaka dodatna agresija s strani vlade je proteste samo še podžigala. Ljudje so se počutili ogoljufane in do konca izkoriščane. Zdelo se jim je, da nimajo kaj več izgubiti, saj slabše že ne morejo živeti. Protestirali so za svojo lepšo prihodnost, ne za politične predstavnike.

Ali bi dodali še kakšno misel ali opombo na trenutno stanje v Ukrajini?

Pri nas je še vedno zelo napeto, vendar se je težišče preneslo na Krim. Ljudje se vsak na svoj način trudijo, da bi ohranili mir in celostnost države. Tisti, ki imajo sorodnike v Rusiji, jim pripovedujejo o resničnem stanju in dejstvih, ki jih ruska televizija ni pokazala. Mnogo je tudi mešanih zakonov, kjer v lepem razumevanju živijo Ukrajinci in Rusi. Skratka, ni potrebno, da bi se država razdelila.

Ukrajinci so zelo veren narod. V času krvavih bojev na Majdanu jih je reševala molitev. Prav tako tudi sedaj upajo, da jim bo Bog pomagal.

Spoštovana sestra Jožica Sterle, hvala za vaše odgovore in pozdrav v Kijev.

Foto: Flickr