Tri leta zaporne kazni

Ko sem v teh dneh razmišljal, kaj naj bo tema današnje kolumne, se mi je jasno začrtovala tematika vseevropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki smo ga obeležili včeraj. V pogovoru z direktorico Študijskega centra za narodno spravo, mag. Andrejo Valič, ki sem ga opravil za eno izmed slovenskih medijskih hiš, sva prišla do ugotovitve, da spravni proces v Sloveniji nekako nazaduje. Pri tem je posebej opozorila na pravico „vedeti“. Ljudje moramo namreč celovito poznati svojo preteklost, da bomo znali živeti sedanjost in načrtovati prihodnost. Kot nalašč pa je včeraj v nekem drugem, sicer privatnem pogovoru, prišla beseda na temo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika.

Dobrodošli v Severni Koreji

Ker mi je bila zadeva dokaj neznana, sem šel in stvar preveril. Novelo kazenskega zakonika so poslanke in poslanci obravnavali na trideseti redni seji Državnega zbora v mesecu juliju. Predlog zakona predvideva mejno vsoto 5000 evrov, pri kateri bi lahko sankcionirali nekoga, ki si je na svoj računalnik prekopiral datoteke v taki vrednosti, in sicer s tremi leti zapora. Poleg tega bi človeka, ki bi se povezal v nezaščiteno omrežje kaznovali z enim letom zapora. Povezavo v takšna omrežja večkrat „mašina“ naredi avtomatsko. Predvidene kazni za storjena dejanja v virtualnem svetu so dejansko precej višje, kot za realna kriminalna dejanja v realnem svetu. Glede na to, da je internet dan današnji postal način življenja, način zbiranja in posredovanja raznih informacij, način spletnega druženja, itd., je novela zakona kazenskega zakonika, milo rečeno, absurdna. A kaj ima to opraviti z vseevropskim spominom na žrtve vseh totalitarnih režimov? Veliko!

Omenjena novela kazenskega zakonika je namreč samo še eden izmed poskusov sedanje vlade – kar je je sploh še ostalo, da bi nas vrnila v čase trdega komunističnega režima. V zadnjem času je to na veliko poskušala z medijskim zakonom, preko katerega bi si tudi formalno prisvojila državne – domnevno neodvisne – medije. Poskušala je tudi s tremi zakoni, ki so padli na trojnem junijskem referendumu. Vsi trije so pred nas postavljali „bleščečo“ prihodnost najtrdovratnejšega totalitarnega komunističnega režima po zgledu Severne Koreje. Začrtana pot omenjenih padlih zakonov je bila naravnost grozljiva: pokojninska reforma je vodila v revščino, zakon o preprečevanju dela na črno je vodil k narodu, ki bi se med seboj dokončno sprl, zakon o arhivih pa je vodil k preprečevanju vedenja o preteklih dogodkih. Vsaki oblasti, ki teži k totalitarni oblasti  je kristalno jasno: revnemu, skreganemu in nevednemu narodu je najlažje vladati. K temu seveda močno sodi tudi vzpostavljanje policijske države, čemur smo bili lahko priča s povečanjem kazni za prometne prekrške. Sem sodi tudi omenjena novela kazenskega zakonika.

Raje bi nova delovna mesta!

Če se na kakršen koli način danes srečujemo z mladimi, opazimo, da ti naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo imel novejši program, film, igrico, ipd. Pri tem se večkrat zgodi, da se snete datoteke kopičijo na računalnikih in nikoli niso uporabljene. Otroci in mladostniki nato nalagajo nove in novejše verzije omenjenih programov, starih pa ne brišejo, jih imajo shranjene nekje na disku, ali pa „zapečene“ in pozabljene na CD-jih ali DVD-jih. Pri tem velja omeniti, da uporabljajo povsem legitimne in licenčne programe. V primeru novele kazenskega zakonika, bi nakopičene, pa četudi neuporabljene datoteke, formalno vredne 5000 evrov, lastnika stala tri leta zaporne kazni. V primeru, da ste lastnik računalnika vi, datoteke pa je kopiral vaš otrok, boste kazen odslužili kot starš . In to za dejanje, pri katerem ni nihče dejansko oškodovan! Če primerjamo z bolj razvitimi članicami Evropske unije: na Švedskem ustanovitelju The Pirate Bay grozi maksimalno eno leto zapora. Na račun kopiranja datotek pa se je okoristil neznansko več, kot se okoristijo posamezniki. Po svetu se vzpostavlja tudi trend, da se za nedovoljena kopiranja kaznuje organizatorja in ne posameznikov, pri nas pa se vlada očitno želi lotiti posameznikov in s tem zasejati med ljudi strah po vzoru nekdanje komunistične partije, namesto da bi se ukvarjala z reševanjem finančno-gospodarske krize, iz katere se je izmazala že polovica Evrope in  z zagotavljanjem novih delovnih mest.

Pomembno je „vedeti“

Politika sedanje vlade, ki predlaga spremembo kazenskega zakonika, se torej kaže kot izredno nedemokratična. Takšna zasnova kazenskega zakonika kot je pred nami, nas vrača nazaj v trde čase totalitarizma. Takšna zasnova zakona, po kateri bi v zaporih pristalo na kupe Slovencev, je konec koncev tudi posledica zmanjšane politične volje po narodni spravi, ki jo Slovenci tako krvavo potrebujemo. Je posledica enostranskega prikazovanja polpretekle zgodovine in posledica nevednosti. Zato še kako velja opozorilo direktorice Študijskega centra za narodno spravo, mag. Andreje Valič, da imajo ljudje pravico „vedeti“. Prepričan sem namreč, da sedanja vlada v tem oziru še predobro ve, kaj dela.

Foto: GV založba