Predstavitev ‘Slovenskih 20’, zbornika nagovorov, ki so nastali na javnih radijskih oddajah ob 20. letnici samostojne Republike Slovenije je urednik Alen Salihović takole začel: “Slovenija praznuje 20 let. Kako? Z rdečo zvezdo, s kovancem, ki nam ponuja titovko, s pestjo stisnjeno v pest, ki naj bi združevala, in s trditvami, da je treba nasprotnike titoističnih podovigov poslati v prazne rove Hude jame.”
Prispevki znanih osamosvojiteljev (Lojze Peterle, Janez Janša, Anton Krkovič, Ivan Oman, Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar) se prepletajo s prispevki publicistov, zgodovinarjev, novinarjev (Stane Granda, Rosvita Pesek, Ivan Štuhec, Igor Omerza in še veliko drugih).
Prav je, da se prispevki osamosvojiteljev ohranijo tudi v pisni obliki. Morda bi bilo dobro, da bi bili uporabljeni tudi po slovenskih šolah kot učno gradivo, da ne bodo dijaki in dijakinje imeli tako velike luknje v znanju o naši osamosvojitvi.
Po raziskavi Rosvite Pesek je namreč na vprašanje, katera politična skupina je osnovala vlado, ki je izpeljala osamosvojitev, 57 % dijakov odgovorilo z ne vem, kar 20,3 % jih je menilo, da je bila to Socialistična zveza Slovenije in šele na 3. mestu z 20 % je bil to Demos, ki je v resnici postavil vlado.
Umetnost svetega
Ni je države, ki bi bila tako na gosto posejana s cerkvicami kot je Slovenija. Skoraj na vsakem hribu imamo kakšno. Svetišča so naš umetnostno-zgodovinski biser, ki zahteva tudi ustrezno vzrdževanje. Najlepše bisere je v knjigo ‘Umetnost svetega’ zbral umetnostni zgodovinar in fotograf France Stele. Kot pravi avtor je bila večina cerkva na Slovenskem v zadnjih dveh desetletjih samostojne Slovenije vzorno obnovljenih in tako se nekako spodobi, da “gredo ponovno k fotografu”.
Knjigo ‘Umetnost svetega’ si je avtor zamislil kot galerijo vsega lepega v zveti s cerkvami na Slovenskem, a je umetnostno-zgodovinski oris v knjigi prepleten še z estetskim in verskim nabojem svetišč.
Knjiga nam med vrsticami sporoča, kako se je v antičnem času izoblikoval temelj civilizacije: duhovni krščanski in materialni grško-rimski. Kot bi Beseda vstopila v snov, da se prečisti ali kot pravi avtor: “Od tedaj je svet v iskanju pravega razmerja obeh, a ponavadi se konča v napihnjenem baroku in umira v lakoti po prvobitni klasični hrani … Tudi danes živimo v času veselega baroka!”
Knjiga vredna, da jo človek vzame v roke vsakič, ko ga zažeja pogledati nekaj lepega, ki nas vedno vodi k Presežnemu.
Zgodbo ti povem – na kratko za sodobnega človeka
Kaže, da sodobni človek – tudi zaradi vpliva kratkih medijskih sporočil – nima več časa, da bi bral dolge knjige. Tako je v okviru praznovanja 20-letnice slovenske samostojnosti v izredno uspešni zbirki “Zgodbe za dušo” Božo Rustja izdal že deseto knjižico z naslovom ‘Zgodbo ti povem’, ki bo gotovo – tako kot ostalih devet – postala prava uspešnica.
Avtor je s kratkimi zgodbami, kratkimi mislimi, molitvami in iskricami našel način kako približati duhovne vsebine sodobnemu človeku.
Foto: Aleš Čerin
