Kot smo uvodoma začeli, so rdeča nit naše analize aktualne ekonomske anomalije. Toda ob obravnavi aktualnih ekonomskih vprašanj analiza trka ob poznane dogodke, ki vsem na očeh silovito obremenjujejo državo, a niso zadosti pojasnjeni. Nismo pa se jim odločili izogniti samo zato, ker so ideološko občutljivi tabu t.i. sredine.
Občutljiva analiza mašila sredine
Vsem na očeh so tabuizirani dogodki ideološko občutljivi tabu v t.i. sredinskem volilnem prostoru.
Tako je anonimizirani bralec Pavel posebej opozoril na svojo občutljivost na analizo sredine – »občutljiv sem na zmerjanje sredine«. Zelodko pa je korektno pojasnil: »Ne sprenevedajmo se – poanta članka je povsem jasna: ne gre za spornost sredine, ampak za spornost mašila sredine, njenega slabega nadomestka. Poanta je ilustrirana s povednimi imeni in pojmi: Spomenka Hribar, Edvard Kocbek, Dolomitska izjava. Prav tako je jasna motivacija članka – današnja politična sredina, ki jo uteleša na primer SMC. Kot je na tem primeru vidno, je ravno taka sredina tisto, kar Slovenijo potaplja. Tistim, ki to želijo videti članek pač le razgalja Slovenijo kot šolski primer pojmovne zmede, kjer konzervativci veljajo za napredneže, žrtve 45 let komunističnega nasilja za neofašiste, socialistični nostalgiki, ki hodijo k maši pa za krščanske demokrate.«
Zato ponovno opozarjamo na občutljivost analize mašila sredine.
Občutljivi tabuizirani dogodki
Občutljivi dogodki, na katere smo opozorili (prvi tabu sredine in drugi tabu sredine), kažejo na udar oziroma vprašljiva dejanja in opustitve dolžnih ravnanj s strani določenih oseb z oblastnimi pooblastili in tistih brez takšnih pooblastil.
Dogodki so tabuizirani v t.i. sredini volilnega prostora, kjer se jih ne sme kritično obravnavati. Toda silovito prizadevajo delovanje načel demokracije, pravne države in delitve oblasti. Kot nujna za delovanje države so ta načela vpisana v Ustavo Republike Slovenije, da bi jih ljudstvo in oblastni organi pri svojih dejanjih izvajali, država pa delovala. Načeli demokracije in pravne države sta v 1. in 2. členu, delitev oblasti v 2. odstavku 3. člena, ki določa: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« Z udarom so prizadete tudi človekove pravice in temeljne svoboščine udarjenih, del taiste Ustave.
Občutljivi tabuizirani dogodki so okvarili navedena načela delovanja države, z učinkom na vse zadeve zaradi splošnega načela enakosti pred zakonom, ki se glasi: »Vsi so pred zakonom enaki.« Kot prvega smo pojasnili udar s strani določenih oseb z oblastnimi pooblastili – zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti – v izvoljenega politika, vladnega predsednika. Z udarom vanj se je silovito prizadelo delovanje zgoraj navedenih načel – posebej silovito pa se je leta 2008 in 2014 prizadelo volitve, leta 2013 pa vejo oblasti Vlado Republike Slovenije. V obravnavo drugega smo se navezali preko primera udara s strani državnozborskega predsednika, torej zakonodajne veje oblasti, v vladno vejo oblasti. Opozorili smo na udar oziroma mašila, s katerimi t.i. sredina so-prikriva program in dejanja oboroženega udara slovenskih komunistov v ta narod ter so-onemogoča neodtujljivo človekovo pravico do domneve nedolžnosti in do rehabilitacije prizadetih oseb.
Mašilo sredine: »sredinska« Državljanska lista
Pri osebi z oblastnimi pooblastili predsednika zakonodajne veje oblasti, dr. Gregorju Virantu, smo primeroma opozorili, da je njegova samo-uvrstitev za »sredinskega« vprašljivo medijsko mašilo sredinskega volilnega prostora. Takšna vprašljiva samo-uvrstitev za »sredinske« je vezana tudi na druge akterje Državljanske liste Gregorja Viranta (tu in tu: »Državljanska lista [ostaja in se] profilira kot sredinska stranka z močnimi liberalnimi elementi«).
V obravnavi smo namreč opozorili na vprašljivo aktivnost predsednika Državnega zbora Republike Slovenije v začetku leta 2013, ki je silovito prizadela Vlado Republike Slovenije. Pojasnili smo, da se je dne 7. 1. 2013 najprej posebej močno udarilo s Komisije Republike Slovenije za preprečevanje korupcije z izvenzakonitim Zaključnim poročilom, številka 06259-1/2013/1 v delu, ki se nanaša na predsednika Vlade Republike Slovenije. Hkrati je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Gregor Virant, dolgoletni profesor upravnega prava, pojasnil svoj del udara: »Če v 10 dneh ne bo sprejet odstop predsednika vlade, DL ne bo več član koalicije Janeza Janše,« sicer si želijo sodelovati v koaliciji, vendar »ne pod tem predsednikom vlade« (npr. tu), nato so napovedano uresničili. Padla je Vlada Republike Slovenije. Dodatno pa so v času vprašljive aktivnosti zoper Vlado Republike Slovenije oziroma predsednika te vlade v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije dne 12. 2. 2013 opazili še Spomenko Hribar med odhodom s posveta z dr. Gregorjem Virantom (tu), pri čemer slednja tudi ni imela pooblastila za to, kar je nekaj dni prej v ločenem kontekstu povedala, in sicer da je treba »takšnega človeka [predsednika Vlade republike Slovenije] preprosto odstraniti s te funkcije.«
Na vprašljivost nadaljnje samo-uvrstitve za »liberalne« je nedavno lucidno opozoril poznani novinar Bojan Požar – »! @GregorVirant1 @zzTurk A dajte no, g. Virant. Izgubili ste volitve, številnim zagabili liberalno opcijo, tukaj si pa kao bildate “imidž”.« (tu).
Postavlja se vprašanje, kako to da je izrazito reformno deklarirana stranka Državljanska lista takoj po prejemu zelene luči s strani ustavnega sodišča za reformo bank vrgla Vlado Republike Slovenije. Ob akterjih Državljanske liste, ki so se pustili imenovati tudi »reformne«, pa »resetirane«, je namreč posebej občutljiv prav trenutek udara. Tik pred dnem 7. 1. 2013 je predsednik – še ne padle – Vlade Republike Slovenije dne 19. 12. 2012 podal napoved preiskave vprašljivih dejanj v slovenskih bankah – »Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank« (tu). Po letu dni »pregretih časov« (2012) zoper kakršnokoli reformo te vlade je namreč prišlo do zgodovinskega preobrata v Sloveniji v prid možnosti za preiskavo vprašljivih preteklih dejanj v bankah. Preobrat je nastopil v obliki dne 21. 12. 2012 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 102, objavljene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-II-1/12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. 12. 2012, proti kateri je glasovala sodnica dr. Etelka Korpič-Horvat.
Skratka, navedena vprašljiva aktivnost, s katero so silovito prizadeli načela delovanja države, ni sredina. Je pa mašeča »sredina«.
Čista definicija sredine
Čista sredina volilnega prostora je izključno takšna, ki deluje skladno z načeli dne 28. 12. 1991 objavljene Ustave Republike Slovenije in dne 25. 6. 1991 objavljenih Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracije ob neodvisnosti (in njihovih novel).
Z navedenimi nedvomno niso skladna dosedaj obravnavana vprašljiva dejanja oziroma opustitve. Na primer tista, s katerimi »sredina« so-prikriva program in dejanja oboroženega udara slovenskih komunistov v ta narod ter so-onemogoča neodtujljivo človekovo pravico do domneve nedolžnosti in do rehabilitacije prizadetih oseb. So pa skladna z neko drugo ustavo, tisto od SFRJ in njenega totalitarnega sistema.
Toda temeljni cilj Ustave Republike Slovenije je »preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema« (npr. tu, točka 17 obrazložitve), saj so bili v prejšnji državi »pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic« (isti vir). Dejstvo je, da SFRJ ni delovala kot pravna država, v njej pa so se hudo kršile človekove pravice – »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice« (iz 3. uvodne izjave Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije). Zato v čisti sredini volilnega prostora uporaba načel ustave SFRJ ni dopustna. Dne 25. 6. 1991 je za čisto sredino ustava SFRJ dokončno prenehala veljati – »Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (2. odstavek I. razdelka cit. temeljne ustavne listine).
Ob občutljivih tabuiziranih dogodkih se kaže temeljna točka, ki lahko združi mašečo »sredino« v enotni nedopustni intimi. To je, da se s prenehanjem ustave SFRJ ne more sprijazniti – »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« (po intimi nekdanjega predsednika stranke, zveze oziroma partije).
Prva orientacijska dilema čiste sredine – »demokratično« vs »republikansko«
Za tisti del volilnega prostora, ki deluje znotraj čiste sredine volilnega prostora, pa so orientacije oziroma položaji vezani izključno na številna medsebojno prepletena in hkrati učinkujoča načela Ustave Republike Slovenije.
Prva orientacijska dilema čiste sredine volilnega prostora se nahaja v mestu, točki, ki je enako oddaljena od prve in druge besede, ki tvorita besedno zvezo v stavku 1. člena Ustave Republike Slovenije. Člen se glasi: »Slovenija je demokratična republika.« Skratka, prva dilema čiste sredine je intimna točka med »demokratičnim« in »republikanskim«.
