Tretji dan, recenzija poletne številke

Poletna številka (5/6) Tretjega dne je po količini zelo obsežna, saj se prispevki zvrstijo kar na dobrih 150 straneh. Tokratni uvodnik je spisal Samo Skralovnik, ki se v naslovu sprašuje »Koga pozdravljamo?« S tem ima v mislih kristjane in njihov odnos do sveta, ki naj bi jim nase naslovljeno vprašanje pomagalo pri odpiranju prostora za drugače misleče in verujoče. Uvodnik se deloma navezuje na osrednji blok pričujoče številke, ki govori o sekularizaciji. Tam med drugim beremo prispevke o sekularizaciji in strpnosti (Jani Šumak), o modernosti sekularizacije (Rémi Brague), kaj sploh pomeni sekularizem (Charles Taylor) ter še dva prispevka iz slovenskega konteksta izpod peresa Mirana Lavriča (Privatizacija religioznosti) in Tomaža Ivešiča (Pasijon slovenskega šolstva). Če bi iskali skupni imenovalec tega tematskega bloka, potem je to gotovo ne-samoumevnost pojava kot je to sekularizacija. Gotovo nam je poznavanje tako zgodovinskih kot filozofskih predpostavk, ki jih lahko sedaj na kratko prebiramo v Tretjem dnevu v pomoč pri boljšem razumevanju sedanjega stanja v družbi.

V sklopu prevodov, imamo priložnost brati tekste teologa Rudolfa Bultmanna (Problem hermenevtike), filozofa religije Abrahama Joshua Heschla (Razodetje) ter cerkvenega očeta  Hieronima (Znameniti možje). Posebne omembe je vreden Heschlov tekst (prevod Samo Skralovnik in Leon Jagodic), ki je sploh prvi prevod tega avtorja v slovenščino. Gre za odličnega poznavalca judovstva, ki nam iz perspektive te religije osvetli vprašanje razodetja.

V rubriki leposlovje se nam s svojo poezijo predstavita Smiljan Trobiš in Ljubomir Djurković.

Drugi, malo manj obsežni blok, je tokrat posvečen velikemu ruskemu pisatelju Fjodorju Mihajloviču Dostojevskemu. V februarju je revija Tretji dan pripravila okroglo mizo z naslovom »Dostojevski – velik ali največji«, na kateri so trije gostje predstavili svoj del odgovora. Enega izmed njih (Pavle Rak) lahko sedaj najdemo objavljenega tudi v reviji. Poleg njega pa sta tu še dva prispevka, ki se ukvarjata s primerjavo Dostojevskega z Girardom (Janez Juhant) in s temo dialoga v Bratih Karamazovih (Urša Zabukovec).

V eseju z naslovom »Ecce homo« nam svoje razmišljanje o problemu trpljenja predstavi Brane Senegačnik. Na izrazito tenkočuten način pisan tekst, nam približa eno največjih skrivnosti življenja, ki gre preko vseh zgolj bioloških ali socioloških analiz.

Sledita še dva bolj specifična teksta, eden iz področja psihologije (Jana Opara: Identiteta, telo in hrana) ter iz področja Cerkvene umetnosti (Mojca Polona Vaupotič: Čarobni ples Straubovih, Königerjevih in Holzingerjevih skulptur).

V rubriki srečevanja in razhajanja lahko nadalje prebiramo razmišljanje Igorja Škamperleta o slovenski družbi. Gre za prispevek na vsakoletnem srečanju sociologov. Na koncu izvemo, da je prispevek dr. Škamperleta izzval debato o vprašanju vloge religije v družbi, ki se je odvila na omenjenem srečanju.

Na koncu sledita še dve knjižni presoji: Brian J. Gail, Brez očeta (Metka Jagodic) in Gregor Pivec, Zgodovina medicine 20. stoletja (Nenad Čubrić). S fotografijami je tokratno številko opremila Tatjana Splichal.

T.R.

Foto: Samo Skralovnik