Privatizacija državnega premoženja zahteven zalogaj za koalicijo 5 ± Levica

5
858
Foto: Radio Ognjišče.

Če motrimo možne posledice delovanja prihajajoče vlade na slovensko gospodarstvo, se ne moremo ogniti dveh med seboj povezanih področji: upravljanje z državnim premoženjem in privatizacija.

Razdelitev vodilnih mest v tistih velikih gospodarskih družbah in skladih, ki jih obvladuje država, bo za koalicijo 5 ± 1 zahteven zalogaj. Že v odhajajoči vladi je pri delitvi stolčkov v »državnem gospodarstvu« prihajalo do konfliktov, ki pa jih je Cerar razmeroma lahko reševal, saj je bila njegova stranka vsaj trikrat večja od koalicijskih partneric. Koalicijske stranke z izjemo LMŠ in Levice imajo že dobro ugledane in delno tudi kadrovsko zasedene svoje interesne sfere. Pričakujem, da bo prav uveljavljanje kadrovskih apetitov LMŠ dokončno razkrilo ožji krog političnih botrov Marjana Šarca in hkrati sprožilo prve napetosti v koaliciji.

Vsebinske spremembe, ki bi zagotovile bolj učinkovito upravljanje državnega premoženja, ne bo. Prvič zato ne, ker imajo SD, SMC in DeSUS že utrjene položaje v obstoječem sistemu; in drugič, ker za LMŠ, Levico in ZAB bolj učinkovito delovanje družb, kjer ima država pomemben vpliv, ni pomembna tema. To sta tudi razloga, da bo edina privatizacija, ki bo izvedena v času Šarčeve vlade, privatizacija Nove Ljubljanske banke.

Privatizacija Nove Ljubljanske banke

NLB bo v naslednjih dveh letih privatizirana. Ne zato, ker bi koalicija 5 + 1 tako hotela, ampak ker je očitno, da želi Evropska komisija na primeru NLB dosledno uveljaviti evropski pravni red glede državnih pomoči. Če vladi ne bo uspelo privatizirati banke, jo bo prodala Evropska komisija. Tretja možnost, da NLB vrne državno pomoč, ni realna. Seveda bodo privatizaciji vsaj v besedah glasno nasprotovali stranki Levica in SD, a razpada vlade zaradi tega ne bosta tvegali. Konec koncev je grška pandan Levica, stranka Syriza, izpeljala začete in obljubljene privatizacije, čeprav jim je, ko je bila še v opoziciji, glasno nasprotovala.

Sedanji načrt vlade za privatizacijo NLB predvideva take omejitve glede najvišjih deležev, ki jih ima lahko posamezni novi lastnik banke, da bo kupnina za banko zelo nizka. Za slovenske javne finance bi bilo bolje, če se banko proda enemu strateškemu ponudniku. Namreč takemu, ki bi za večinski paket delnic ponudil najvišjo kupnino, nase pa bi prevzel vsaj del prihodnjih tveganj glede tožb hrvaških varčevalcev.

Podobno kot ob nastopu Mira Cerarja so tudi v primeru Marjana Šarca njegovi pogledi na delovanje gospodarstva neznanka. Očitno so se nanj že prilepili »ustrezni« svetovalci. V prvih izjavah po izvolitvi je že blažil nevarnosti za percepcijo stabilnosti slovenskih javnih financ, ki jih predstavljajo koncesije stranki Levica. Dejal je, da bo treba obljube iz koalicijske pogodbe revidirati, če se poslabšajo zunanje okoliščine. Seveda pa je to laže reči kot storiti. Še posebej, če si talec interesnih skupin in njihovih parlamentarnih zastopstev.

5 KOMENTARJI

  1. »To sta tudi razloga, da bo edina privatizacija, ki bo izvedena v času Šarčeve vlade, privatizacija Nove Ljubljanske banke. Privatizacija Nove Ljubljanske banke NLB bo v naslednjih dveh letih privatizirana.«

    Tako brez pridržka podane napovedi privatizacije »v naslednjih dveh letih« so to neutemeljene napovedi.

    Prvič: Podajanje napovedi brez pridržka nima osnove v stvarnosti uveljavljene prakse kršitev zavez iz postopka pred Evropsko komisijo. Zadevni postopek privatizacije je v teku skoraj že desetletje od začetka 2011, pri čemer je prodaja banke eden izmed stebernih pogojev odobrene državne pomoči z decembra 2013 v obliki dokapitalizacije banke v višini 2,32 milijard evrov. A do prodaje banke skladne z zavezami v praksi ni prišlo. Evropska komisija je navedeno državno pomoč odobrila ob zavezi Slovenije za prodajo banke v letu 2013, in tako naprej, do zadnje zaveze z dne 13. 7. 2018. Zadnja zaveza je, da bo do konca 2018 prodane 50% in ena delnica banke, nato pa do konca 2019 zmanjšan lastniški delež Slovenije v banki na 25% in eno delnico.

    Drugič: Neusahljivi vir pridržkov pri napovedih privatizacije »v naslednjih dveh letih« je, poleg neugodne in uveljavljene prakse kršitve zavez o privatizaciji banke, tudi neugodna vsebinska, ki veje iz Končnega poročila o ugotovitvi zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotovitvi vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Republiki Sloveniji z dne 11. 4. 2018.

    • Tretjič: Sploh je neugodna geneza ljubljanske banke, ki jo razkriva televizijska serija Vzporedna ekonomija, objavljena na Televiziji Slovenija koncem leta 2006 (oziroma 2009), kjer se razkrije, da so v bivši Jugoslaviji v okviru službe SDV, potom visokega aparatčika te službe Nika Kavčiča, sprva ustanovili ali zgolj okrepili ekonomske oddelke, nato pa ustanovili – »banko«. »Banko«.

      Pojavilo se je mnenje, da je v bivši Jugoslaviji “komunistična oblast in v njenem imenu udba” doma in v tujini ustvarila pogoje za ilegalno dejavnost, ustvarila naj bi se vzporedna ekonomija prek različnih podjetij in nadaljevala ter razširila ilegalna trgovina, serija razkriva nedovoljene posle Službe državne varnosti, zgodba o nezakoniti trgovini, ki ni bila ukinjena leta 1955 – to je bila uradna razlaga – naj bi živela »še vse do leta 1990, torej do smrti države«.

      Ob slednjem nastopi v oddaji metodološka težava z »raziskovalno« novinarko oddaje, dr. Ljerko Bizilj. Na predvečer leta 1990 je namreč Ljerka Bizilj navedena v dokumentu (objavljen na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije), pod tč. 7. Možni kandidati za člane Centralnega komiteja ZK Slovenije, Interno, Osnutek, 7. 11. 1989.

      Kljub metodološki zagati navedena serija sicer dopusti možnost, da je to “najbrž” trajalo naprej, vendar naj tega argumenta ne bi bilo dovolj dokumentiranega.

  2. Jaz sem pa trdno prepričan, da bo nastopila višja sila in se ne bo zgodilo: “NLB bo v naslednjih dveh letih privatizirana.” Zaupam gospodu Marjanu in njegovim stricem.

  3. ‘ V odhajajoči vladi je prihajalo do konfliktov, ki jih je Cerar zlahka reševal”.

    Prav sramotno neznanje desnice. Cerar ni nič reševal, imel je medveda Počivalska, ki je najslabši minister vseh casov in ni ga nikogar iz gospodarstva, ki bi v 4 letih o njem povedal kaj pozitivnega.In Počivakska rinejo v novo imenovanje. Saj to je še ena katastrofa, o kateri pa začuda nihče na desnici, ne spregovori. Pocivalsek bi bil lahko kak uradnik v jugi, ne pa v Evropi 2018-2022.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite