Tožilsko-sodni spodrsljaji

5
190

Razlika med okrajnim in okrožnim sodiščem je v tem, da se na okrajnih sodiščih obravnavajo kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen do treh let, lahko bi rekli, da gre za blažja, oziroma (kot pravijo pravniki) za bagatelna kazniva dejanja. Tako na okrajnem sodišču obravnavajo tudi Janeza Janšo in druščino soobtoženih v zadevi Patria. Na okrajnih sodiščih praviloma sodijo tudi manj izkušeni sodniki, kar v primeru, da obravnavajo morda bodočega premierja, pomeni za sodnico, v tem primeru Barbaro Klanjšek, še eno težavo več. Zato dejanje s takšno težo pravzaprav ne bi smelo biti uvrščeno med tako imenovane bagatelne zadeve, a zakon je zakon.

Šlamastika glede izbora pretesne dvorane je neodpustljiva napaka, ki jo lahko naprtimo vsem vidnejšim predstavnikom sodstva v Ljubljani, tudi predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši. V sodni palači na Tavčarjevi 9 bi lahko (oziroma bi morali) za tako odmevno zadevo, če na ljubljanskem okrajnem sodišču pač ni primerne dvorane, (izjemoma) zagotoviti na primer prostorno obravnavno dvorano številka 47.

/ … /

V oči bode tudi neposrečena izbira tožilca. Tukaj je napako storil Zvonko Fišer, generalni državni tožilec, ki je spis po odstopu Branke Zobec Hrastar dodelil vrhovnemu državnemu tožilcu Andreju Ferlincu. Glede njegove strokovnosti bi pred njim snel kapo marsikateri pravnik, a gre za bolj filozofsko naravnanega tožilca, ki je v sodno dvorano ponovno stopil po nekaj letih premora. Njegovo nervozo je bilo videti že na daleč. Omenjeni tožilec namreč ni procesno močan oziroma lahko bi rekli, da nima pravih tožilskih refleksov in je v odzivih na reakcije odvetnikov obtoženih tog. Skratka, v sodni dvorani moč obrambe in tožilstva nikakor ni bila enakovredna. Če ni pravega in odločnega odgovora na slepilne manevre obrambe, potem se lahko zadeva res zavleče. V javnosti pa seveda vzbuja vtis, da imajo obtoženci in odvetniki prav in da gre za tožilsko-politični konstrukt, kar nenehno poudarjajo.

/ … /

Avtorica obtožnega predloga Branka Zobec Hrastar, ki je za vekomaj slekla sivo tožilsko togo, se je prejšnji teden predstavila bodočim odvetniškim kolegom na ljubljanskem območnem zboru odvetniške zbornice.

Da Janez Janša res podcenjuje naš sodni sistem, pa kaže še ena podrobnost. Za odvetnika je najel Francija Matoza, ki ga je Aleksander Čeferin pred časom označil za Damjana Murka med odvetniki. To pomeni, da je Janez Janša res prepričan o zmagi ter da ne potrebuje sposobnejšega zagovornika in da se ne boji, da bi mu sodišče očitana kazniva dejanja lahko dokazalo.

Več: Dnevnik

5 KOMENTARJI

  1. Iz zadnjih besed gospe Miče Vipotnik veje ljubosumnost, da JJ ni najel najboljšega odvetnika to je GOOOOSPOOOOD MIRO SENICA!

  2. Premajhna in pretesna razpravna dvorana ni bila posledica zanikrnosti, malomarnosti ali jebivtrovstva sodne uprave.

    Ne, to je bila zavestna poteza “neodvisnega” sodišča, da bi pred javnostjo ponižalo obtožence in njihove odvetnike in da bi na anjbolj radikalen način pokazalo svoje zaničevanje obtožencev.

  3. Gospod Ferlin je zelo priden delavec. Naredi vse, kar mu veleva dolžnost, še raje pa uboga svoje predpostavljene.
    Zanesljivo tožilka Zobec-Hrastarjeva ni želela voditi proces, saj je verjetno spoznala, da je njena obtožnica bolj besedilo za komedijo, kot pa spis za sodišče. Podobnega mnenja so bili tudi drugi njeni kolegi in kolegice.
    Seveda se v vsaki družbi najde nekdo, ki je vedno na razpolago, tako se je našel tožilec Ferlinc.
    Zanimivo pa je, da kar številni zbor slovenskih tožilcev ne premore junaka, ali junakov, ki bi obtožni predlog javno zavrgli in ga označili, tako kot dejansko je, tožilska farsa.
    Tukaj se vidi, kakšno demokracijo imamo v Sloveniji. Še vedno nam vladajo sile v ozadju, proti katerim se ne splača upirati.
    Spomnimo se samo znamenitega reka Mitje Ribičiča, ki je nasprotinika imenoval, Petelin, ki je prezgodaj zakikirikal:
    Kje je že ta čas in vendar je v Sloveniji še vedno rana ura.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite