Kodeks državnotožilske etike med drugim določa, da morajo tožilci varovati videz neodvisnosti. Za tožilce tudi ni primerno, da bi nastopali v prid politične stranke. Pričakuje se tudi, da državni tožilci pazijo na svoje izjave.
Očitno je, da se je vrhovnemu državnemu tožilcu mag. Jožetu Kozini zgodilo, da se je spozabil in ravnal v nasprotju s kodeksom državnotožilske etike. Tako vsaj menijo v Mladi Sloveniji, ki so ministrici za pravosodje, Državnotožilskemu svetu in generalnemu državnemu tožilcu predlagali sprožitev disciplinskega postopka proti mag. Jožetu Kozini.
V nasprotju z državnotožilsko etiko naj bi vrhovni državni tožilec ravnal na seji državnozborskega Odbora za pravosodje DZ RS, ki je bila v petek, 28. 9. 2018. Na tej seji odbora so imeli na mizi poročilo o delu tožilstev. Ko je tožilec Kozina odgovarjal na vprašanje poslanke LMŠ Karle Urh o tem, kaj storiti, da se prepreči prekarno delo in kršitve pravic delavcev, je med drugim je dejal, da je “zelo zadovoljen, da je Levica prišla na nek način v parlament, ali pa tudi bom rekel, ta opcija, da bo vrnila delu in delavcem tisto dostojanstvo, ki so ga nekoč imeli“.
Ob tem je poudaril, da je uporaba represije pri vprašanju urejanja pravic delavcev zadnja, ki se jo uporabi, poleg tega je njena učinkovitost vprašljiva, zato bo treba k zadevi “pristopiti popolnoma drugje in zadevo obrniti na glavo“. Kako bi tožilec urejal pravice delavcev, pa je tudi razložil z naslednjimi besedami:
“Torej kapitalu odvzeti moč in tukaj, če kdo to zmore, lahko zmore samo Državni zbor in Vlada in podobne institucije, torej to bo treba korenito obrniti, jim odvzeti to moč, jih obdavčiti, ne pa poslušati jokanja, da bodo šli v tujino – naj gredo.”
Tožilec je torej na tej seji odbora povsem izven obravnavane teme ostro nastopil proti slovenskim podjetnikom, poleg tega pa je politični stranki Levica izkazal svojo neposredno podporo. S tem je po mnenju Mlade Slovenije in po številnih odzivih na spletnih omrežjih grobo prekršil določbe Zakona o državnem tožilstvu ter določbe Kodeksa državnotožilske etike, ki določata, da je delo tožilcev nepristransko. Kodeks namreč med drugim določa:
»Državni tožilec opravlja svojo funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi na njegove odločitve kakorkoli vplivali morebitna osebna nagnjenja, predsodki, ideološka ali nazorska prepričanja, politični, ekonomski ali drugi interesi …«
Seveda nas je zanimalo, kako so ravnali na naslovih, kamor je bila naslovljena prijava zoper tožilca Kozino. Po enem tednu bi se že moralo kaj premakniti glede tega vprašanja. Trenutno nam je znano, o tem je poročal portal Požarreport, da je generalni državni tožilec Drago Šketa primer spornih izjav državnega tožilca Jožeta Kozine predal komisiji za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu. Ta ima nalogo, da preveri kršitve etičnega kodeksa tožilcev ter posreduje mnenje Dragu Šketi, ki pa se bo potem odločil o nadaljnjih korakih.
V tem trenutku ne moremo soditi o razpletu prijave zoper tožilca Kozino. Upajmo, da stanovski kolegi ne bodo vse skupaj pospravili v zaprašene omare. Destruktivna politika Levice zoper podjetništvo, ki je generator gospodarskega napredka države, naj ne bi imela vstopa v tožilske vrste. Ali pa je bil nastop Kozine napoved trdih prijemov pravne države, poznanih iz totalitarnega obdobja, zoper najbolj vitalen del slovenske družbe. Čeprav smo bili mnogi prepričani, da se omenjeni ti časi ne morejo ponoviti.
