Tovarišica, tovariš … dve lepi, a zaradi polstoletne zlorabe diskreditirani besedi, ki ju danes, z izjemo članov socialističnih strank v nekaterih državah, ne uporablja več nihče. Vsekakor pa skoraj nihče v izvornem pomenu besede, vsaj ne v nekdanjih socialističnih rajih.
Resnici na ljubo je treba povedati, da se celo za časa socializma uporaba izrazov tovariš in tovarišica ni povsem prijela, vsaj ne toliko, kot si je bržčas želela partija na oblasti. Pravzaprav je bila šola edini prostor, kjer sta se tovariš in tovarišica zares prijela, v bistvu kar kot sinonim za učitelje in učiteljice in ne spomnim se, da bi kdaj kak otrok učiteljico poklical kako drugače kot ˝tršica˝. Seveda so tovarišice in tovariši prevladovali tudi drugod v ˝javnem sektorju˝, a bolj ali manj le enosmerno – večinoma so uslužbenci s tovariši nagovarjali stranke, medtem, ko so le-te uslužbence večinoma naslavljale z gospemi in gospodi.
V zasebnih, neformalnih stikih pa tovarišev praktično ni bilo. Celo med člani ZK ne. Po več desetletjih socializma, v časih, ko si sploh še nismo znali predstavljati, da nekega dne komunizma in socializma več ne bo, so v srcu in duši večine prebivalcev še vedno prevladovale gospe in gospodje.
Tovarišica ni gospa
Ko se je socializem v Evropi konec osemdesetih pogreznil sam vase, so tovarišice in tovariši praktično čez noč izginili. Kot da jih nikoli ne bi bilo. Tovariša miličnika je zamenjal gospod policaj.
A kot je bila šola izjema za časa socializma, je ostala izjema tudi v demokraciji. Za razliko od ostalih področij življenja, kjer gospe in gospodje zares sploh nikoli niso izginili, in so se zatorej brez težav vrnili tudi v uradno komunikacijo, se v šoli nikoli več niso vzpostavili običajni izrazi, kot jih narekujeta slovnica in osnovna pravila olike.
Tovarišice in tovariši so sicer res izginili, a namesto, da bi jih zamenjala ˝gospa Novakova˝ ali vsaj ˝gospa učiteljica˝, so se uveljavili blago rečeno nenavadni izrazi kot denimo ˝profesorica˝ ali ˝učiteljica˝. Če se ozremo k severnim sosedom, se za nagovor učiteljice uporablja izključno izraz ˝gospa Tainta˝, denimo ˝Frau Becker˝. Pač izraz, ki se uporablja v normalnem življenju.
Zakaj tako, mi ni jasno. Zakaj naši srednješolci učiteljice nagovarjajo s ˝profesorica˝, čeprav ta to sploh ni? In zakaj je učiteljicam tako težko reči ˝gospa˝? Le kako bi bilo videti, če bi se nagovarjali z mesarji, smetarji, peki in inženirji? ˝Mesar, pol kile mletega, prosim!˝ Ali: ˝Šofer, ali pelje tale trola na železniško postajo?˝ ˝Prodajalka, ali imate ta model številko 44?˝
Vir fotografije: teachingdegree
