Totalitarizma ne more premagati totalitarizem

44
245
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Islamizem je svetovni proces, saj njegovi borci prihajajo iz okoli 100 držav, več tisoč borcev tudi iz držav EU, nekaj tudi iz Slovenije. Pred Božičem, 16. decembra 2014, smo bili priča pokolu 132 nedolžnih otrok v mestu Pešavar, ob pakistansko-afganistanski meji. V Nigeriji je Boka Haram v preteklem letu umorila okoli 10 tisoč ljudi; v prvih dneh januarja 2015 že 2000. Ne smemo pozabiti na nekaj milijonov pregnanih ljudi v Iraku, Siriji, Nigeriji in drugod po svetu. Toda noben zgoraj omenjen genocid ni tako mobiliziral Evropejcev kot atentat v Parizu, ko so teroristi ubili urednika, več karikaturistov tednika “Charlie Hebdo” in dva policista, ki sta varovala uredništvo tednika, skupno je bilo ubitih 12 ljudi, 7 ljudi pa je bilo ranjenih.

Te dni potekajo demonstracije proti temu nasilju teroristov nad novinarji satiričnega časopisa, ki se jih po navedbah medijev udeležuje okoli milijon in pol ljudi, med njimi tudi okoli 50 državnikov; med katerimi so tudi slovenski predsednik vlade Miro Cerar in zunanji minister Karel Erjavec.

Več kot milijonska množica se združuje pod geslom »Jaz sem Charlie«, geslom, ki se pojavlja tudi v drugih evropskih mestih. Se lahko kot kristjan s tem geslom strinjam? Tednik Charlie Hebdo je v javnost lansiral karikature, ki so žalile verska čustva kristjanov, muslimanov in drugih verskih skupnosti. Če to prenesemo na razmere v Sloveniji: se lahko strinjamo z »umetnostjo«, ki v naročje brezjanske Matere Božje položi podgano?

Je rešitev le v tem, da policija najde in spravi v zapor nekaj teroristov, ki zagrešijo taka dejanja, kot so jih teroristi v Parizu? Je rešitev res samo v tem, da nismo preplašeni in da smo pozorni na nevarnosti, kot te dni ponavljajo najvidnejši politiki? Ali pa bi bilo potrebno misliti še na kaj drugega? Tudi na spoštovanje verujočih in na versko svobodo! Brez ukrepov, ki bodo tudi novinarjem postavili določene okvire, se bodo jutri in pojutrišnjem gotovo našle nove skupine teroristov, ki bodo izvedle še veliko večje teroristične napade. Na 10 tisoče policistov in vojakov pa bomo plačevali zato, da se bomo »počutili« varne, čeprav vemo, da varni nismo; kvečjemu bomo v prihodnje pod večjim nadzorom; še bolj se bo zmanjšala naša zasebnost.

Do Mohameda in islama sem kritičen, toda norčevanja iz Mohameda in vere ne odobravam, kakor tudi ne norčevanja iz Božje Matere Marije in iz Jezusa. Pokojni podraški župnik, Otmar Črnilogar, je zapisal: »Nihče še ni slišal, da bi kdo rekel žal besedo nad Mohamedovo, Konfucijevo, Hitlerjevo, Stalinovo materjo, tudi ne nad Judeževo materjo. Koliko jezikov pa je obrekovalo in koliko peres je omadeževalo Jezusovo mater!« Je svoboda res v tem, da se nekateri lahko norčujemo iz religije in so pri tem nedotakljivi, da je dovoljeno nekaznovano širiti karikature na račun Mohameda, papeža ali katerega koli drugega verskega voditelja? Mar ni to laicistični totalitarizem, ki se znaša nad vsem, kar je sveto? Se strinjamo s trditvijo, ki te dni mobilizira milijonsko množico: “Demokracija mora biti sposobna norčevati se iz vsega, sicer je ogrožena naša svoboda”?

Ne odobravam nasilja islamskega totalitarizma, toda to še ne pomeni, da me lahko vključite v vrste laicističnega totalitarizma, in da se strinjam z norčevanjem iz religije. Pridružujem se vedno večji množici, ki sporoča, da noče biti Charli. Zanimivo je, da mantro »jaz sem Charlie« in ideologijo, ki stoji za tem, širijo mediji, ki kritičen odnos do islamskega fundamentalizma razglašajo za islamofobijo! Prav je, da mediji opozarjajo na islamofobijo, toda potrebno je razlikovati med islamofobijo in kritiko islama. Veliko ljudi na svetu doživlja s strani muslimanov grožnje zaradi »bogokletstva«, mnogi so, podobno kot Asia Bibi, v zaporih. So vse te obtožbe bogokletstva res bogokletstva? V laični državi bi moral imeti vsakdo pravico povedati svoje mnenje, toda v komunikaciji ni pomembna le vsebina, pomemben je tudi potek in način komunikacije.

Iz atentata v Parizu se lahko naučimo, da vsak bralec, gledalec ali poslušalec določeno sporočilo dojema po svoje in ne nujno tako, kot ga je dojemal tisti, ki je določeno sporočilo oblikoval. Morda celo verjamem, da je umetnika, ki je v naročje brezjanske Matere Božje položil podgano, pri tem res prešinil umetniški navdih, toda zame, ki sem katoličan, je bila to žalitev.

Menim, da je vzklikanje »Jaz sem Charlie« prav tako brezglavo početje, kot je brezglav islamski terorizem. Niti prva, niti druga drža ne omogoča medsebojnega spoštovanja, miru in pravičnosti. Rešitev ni v tem, da se proti enemu totalitarizmu borimo z drugim totalitarizmom. Rešitev je v tem, da začnemo dojemati najgloblje hrepenenje vsakega človeškega srca. Naj se še tako močno sprenevedamo in do onemoglosti opravičujemo naše totalitarizme; resnica je, da si vsakdo želi biti ljubljen in spoštovan. Novo smer nam lahko pokaže le Ljubezen in Usmiljenje.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


44 KOMENTARJI

  1. Mogoče naslov ni najbolj posrečen, ker je šlo za delo novinarjev, ne pa politične oblasti.

    Mi smo Charlie, razumem bolj v smislu nasprotovanja terorja, ki ubija ljudi zaradi tega, ker je kritičen do drugačnega mišljenja.

    Prav gotovo bodo novinarji odslej bolj previdni in manj žaljivi, kar je povsem prav.

  2. Kljub vsemu ne moremo prezreti, da pisanje karikatur ipd. ni mogoče primerjati z ubijanjem ljudi.

    Čim nasedemo na to, potem se bo ubijalo še za marsikaj drugega.

  3. Čestitam avtorju za kapitulacijo pred islamskim terorjem! Tale zadnji odstavek lepo ponazarja celotno konceptualno zmedo: “Rešitev ni v tem, da se proti enemu totalitarizmu borimo z drugim totalitarizmom. Rešitev je v tem, da začnemo dojemati najgloblje hrepenenje vsakega človeškega srca.”
    Vsakršno primerjanje pobijanja novinarjev z svobodo govora, ki včasih ostro kritizira ideje in religije je vredna obsojanja. Govoriti o “hrepenečem srcu”, ko morilci s kalašnikovo pobijajo ljudi, je pa vsaj v slabem okusu in izpade kot patetičen poskus prikriti pravo željo: omejiti svobodo, ne imeti stroškov in skrbi.

  4. Ko ne bi bilo krvaveče Nigerije, v kateri skrajni muslimani morijo miroljubne civiliste in celo med drugim zlorabljajo za samomorilske napade 10 letne deklice in ko ne bi bilo njihovih grozodejstev po drugih državah Afrike in Bližnjega vzhoda, bi se lahko tolažili, da gre le za versko užaljenost.

    Tako pa nam ta tolažba ne bo veliko pomagala.

  5. Še eden več, ki ne razume, da če človek drugemu dovoli, da mu ta postavlja meje njegove svobode, potem svoboden ne bo nikoli. Ker kje je meja užaljenosti, prizadetosti, neodobravanja, ki naj bi jo bilo potrebno spoštovati? Danes bomo rekli, ok, kritiziranje islama z risanjem Mohamedovih karikatur je nedopustno. Jutri bomo rekli, ok, kritiziranje islama, je nedopustno. In pojutrišnjem bomo pač morali reči, ne biti musliman je nedopustno.

  6. Tri napake sem ugotovil med začetkom branja:

    Žrtve v Parizu: 12 + 1 + 4 na strani žrtev ( vključno 2 policajema in 1 policistko) + 3 teroristi ( brata Kovači in en temnopolti).

    Na TW sem zasledil posnetke in številke 3,5 milijona ljudi je šlo na ulice.

  7. Papež je ošvrknil globalizem, ki izničuje kulturne značilnosti regij sveta in s tem povzroča prizadetost ljudi, kar nekateri izkoriščajo za fundamentalizem.

    • Je boljše, da imamo okope, barikade in carine? To je provincialnim slovenčkom zagotovo bližje. Vleči svoje velike rente naprej, čeprav proizvajajo manj kvalitetne izdelke in storitve kot kitajčki, ki imajo še ceno nižjo.

      kako je bilo lepo v komunizmu press

  8. Soliden članek. Še vedno mi je daleč najbolj od Žige Turka.
    Ateisti se ne zmorejo približati verniku v transcedentnega Boga. Zato je polno lapanja o PRAVICAH.

    Naslov je odličen. Na Zahodi imamo ateistično-socialističen TOTALITARIZEM. Muslimanski svet pa je očitno pod vplivom islamističnih teroristov in podkupljenih vladarjev s strani ZDA in Evrope.

    Seveda bodo ravno tisti, ki imajo najbolj jasne (nasprotne) predsodke, govorili o zmedenosti nekoga, ki jasno govori.
    Bogdan je povedal zelo jasno, strpno in sočutno. Razmejil je islam in islamistično nasilje. Na drugi strani pa je dal pod velik vprašaj PRAVICE do zasmehovanja, javnega poniževanja VREDNOT neke verske skupine.

    Dajanje nekoga ( vrednot, vere, svetega, naroda, roda, tradicije, spoštovanja) v nič – je duhovno ubijanje.
    Čustva prezira, sovraštva so čustveno ubijanje.
    Fizični umor je potem samo še vprašanje časa. Ali pa obramba z umorom.

    • Mene je zmotilo pri Turku, da svetoskrunstvo pravzaprav dopušča, kot del naše “kulture”.
      Bogdan je lepo povedal. Ni pa v tem nobene kapitulacije pred terorizmom, kot bi rad povedal Hadrijan ali “tolažilni” svitase.

      • Nisem opazil. Mi lahko stavek ali odstavek, kjer Turk DOPUŠČA ( permisivec!!!?) SKRUNJENJE SVETEGA prosim linkaš?

        BTW najboljša opazka za s. je “kičasti” ali “posladkani”, “osladni”

        • Na primer:
          V naši civilizaciji je svoboda govora pred blasfemijo.
          Ali:
          Da po terorističnemu dejanju v Parizu noben časopis naslednji dan iz principa ni objavil sporne karikature Mohameda, pa kaže, da se pustijo ustrahovati. Da terorizem deluje.

          Kot sem komentiral: precej zmeden članek. Ne veš dobro kaj zastopa.

          • Tu je popisoval dejstva:

            V Evropi je navada in pravilo na sodiščih, da ima svoboda govora prednost pred morebitno blasfemijo. Če kdo kritizira cerkev, vero, Boga – ima pravico.

            V Saudovi Arabiji, Iranu, Iraku pa se ne sme kritizirati Korana, Alaha, duhovnikov. ker je svoboda govora kot vrednota daleč zadaj za svetostjo.

            Kje je meja med kritiko Cerkve, Boga, duhovnikov, svetega pisma in Svetostjo? Kaj je blasfemija, bogoskrunstvo? To še meni ni čisto jasno, morda bo kak teolog povedal.

            Moraš priznati, da je bila Cerkev med leti 1500 in 1900 zelo fevdalna, oblastiželjna in k totalitarnosti ( absolutist) težeča družbena sila ter da je bilo veliko kritik in uporab proti njej upravičenega.

            Še danes je večino refleksa med njenimi nasprotniki iz teh spominov. Notranje slabosti Cerkve pa so ravno v tem, da je veliko temeljev, ki so bili položeni v teh stoletjih, napačnih ali celo nasprotnih temeljev kar bi morala Cerkev delati.

            Se pravi ne utrjevati ideologiji, oblastnost, moč, predsodke. Ampak razlagati evangelij z namenom, da čim več ljudi pride do osebne vere in da osebnostno močni ljudje gradijo čim bolj trdne skupnosti na Zemlji.

    • citiram: “Ateisti se ne zmorejo približati verniku v transcedentnega Boga.”

      Enako kot se teisti ne zmorejo približatu neverniku tega Boga.

      citiram: “Dajanje nekoga ( vrednot, vere, svetega, naroda, roda, tradicije, spoštovanja) v nič – je duhovno ubijanje.”

      Kdo naj odloča o tem, kdaj kdo nekoga daje v nič, torej duhovno ubija? Kaj bi mi odgovoril, če bi ti npr. rekel, da me tvoja vera v Boga daje v nič? Ali bi mi priznal pravico, da tvoje prepričanje dojemam na tak način, torej kot duhovno ubijanje? Ali bi se potem zaradi tega svoji veri odrekel? Na osnovi katerega kriterija naj se o tem sodi? Mojega, tvojega, kriterija koga tretjega?

      Ker kar ne razumete je ravno to. Saj, razumem. Odreči se karikaturam Mohameda ni tak problem, a ne? Verjamem. Kaj pa če bojo jutri ti isti muslimani hoteli, da se odrečemu tudi temu, da islam oz. muslimane kritiziramo? Kaj pa če bojo pojutrišnjem zahtevali, da moramo biti tudi mi muslimani, ker če ne bojo to dojemali kot to, da jih duhovno ubijamo? Kje jim boš postavil mejo in jim rekel, oprostite, ampak tudi sam imam svoja prepričanja?

      • Lenko Primc: “Enako kot se teisti ne zmorejo približatu neverniku tega Boga.”
        ===========

        Saj se verniki ne vtikajo v ateiste, nasprotno pa se dogaja kar naprej. Ateisti se kar naprej vtikajo v vernike in jih skušajo prepričevati, da “njihovega Boga ni.
        Saj drugače skoraj ne more biti, ker so ateisti posledica. Ateisti so nastali kot posledica nasprotovanja vernikom. Če ne bi bilo vernikov tudi ateistov ne bi bilo.

        Lenko Primc: “Kaj bi mi odgovoril, če bi ti npr. rekel, da me tvoja vera v Boga daje v nič?”
        ============

        Da ste tepec, ki ne razume da se mora brigati za sebe in se ne vtikati v vero (intimo) nekoga drugega.

        • Dober vic. Problem je ravno v tem, da ne razumeš, da se ateist kot tak (seveda so tudi ateisti, ki vernike dejansko sovražijo, kot obstajajo verniki, ki dejansko sovražijo ateiste) ne vtika v vernike, ker so verniki, ampak ker se pač glede nečesa z vernikom ne strinja. Saj verniki počnete isto. To je del demokracije. Vaš nekdanji “poglavar” je npr. zame trdil, da sem na duhovni ravni nemškega ovčarja. Verniki ste tisti, ki se vtikate v pravice žensk do splava, v pravico istospolnih do porok, pravico samskih žensk do umetne oploditve itd. V kakšne vaše pravice se vtikamo pa ateisti kot taki (neki skrajneži, ki si prizadevajo za prepoved krsta ipd. tu ne pridejo v poštev, ker so v taki manjšini, da ni omembe vredno in jih niti večina ateistov ne jemlje resno)?

          Ateizem ni posledica nasprotovanja vernikom, ampak je posledica odsotnosti vere v Boga. Ateist je vsak, ki v Boga ne veruje. To pomeni, da si se tudi sam rodil kot ateist. Vernik si postal kasneje. Tako da če ne bi bilo vernikov, bi bili samo ateisti.

          Citiram: “Da ste tepec, ki ne razume da se mora brigati za sebe in se ne vtikati v vero (intimo) nekoga drugega.”

          Točno!!! Aleluja!!! Tako da me čudi, da ne razumeš, če ti nek ateist, ki mu očitaš, da te njegovo prepričanje daje v nič, da te žali itd., reče, da si cepec, ki ne razume, da se mora brigati za sebe in se ne vtikati v prepričanje (intimo) nekoga drugega. No, vidiš. Problem rešen.

          • Kot prvo. Sem vam že pred časom napisal, da nisem kristjan niti vernik katerekoli religije. Vendar vi “sedite na ušesih”, ker to ustreza vašim izgovorom za kulturbundovske spopade.

            Lenko Primc: “Problem je ravno v tem, da ne razumeš, da se ateist kot tak (seveda so tudi ateisti, ki vernike dejansko sovražijo, kot obstajajo verniki, ki dejansko sovražijo ateiste)…”
            ========

            Problem je v tem, ker ne znate prebrati kaj sem napisal. Prosim, da mi citirate kje naj bi jaz kaj takega napisal. Bo šlo?

            Lenko Primc: “Vaš nekdanji “poglavar” je npr. zame trdil, da sem na duhovni ravni nemškega ovčarja.”
            ========

            Rode sicer ni moj poglavar. Vendar mi vseeno citirajte kje naj bi Rode kaj takega rekel, ker se sam ne spomnim, da bi koga spuščal na duhovno raven nemškega ovčarja. No, če se sami tako počutite bom spoštoval vaše tovrstno čutenje. Torej citirajte! Do takrat ste čisto navadni lažnivec in obrekovalec.

            Lenko Primc: “Ateizem ni posledica nasprotovanja vernikom, ampak je posledica odsotnosti vere v Boga. Ateist je vsak, ki v Boga ne veruje.”
            ==============

            NE!!! Ateist je samo tisti ki sebe proglaša za ateista. Sam npr. nisem vernik in odločno odklanjam, da bi me nekateri zblojeni ateisti, ala Aladar Bergles, proglašali za ateista.
            In, odsotnost vere v Boga se lahko izpriča šele po tem, ko se Boga priznava. Brez vedenja o Bogu ne more biti njegovega odklanjanja. Ne more se npr. odklanjati nekaj kar sploh ne obstaja. Torej ateizem je mogoč samo kot posledica verovanja. V tem smislu so ateisti verski ekstremisti.

            Kar se tiče oplojevanja samskih žensk. Sam temu ne nasprotujem, vendar naj to počnejo na svoje stroške in ne na račun zdravstvenega zavarovanja. Če ne zmorejo tega stroška tudi ne bodo mogle vzdrževati otroka. Tudi ne nasprotujem istospolnim zvezam, vendar nasprotujem dedovanju pokojnine po umrlem partnerju. Torej ne more iti za enak status kot med poročenima moškim in žensko.

            Lenko Primc: “”Citiram: “Da ste tepec, ki ne razume da se mora brigati za sebe in se ne vtikati v vero (intimo) nekoga drugega.”
            Točno!!! Aleluja!!!”
            =============

            No vsaj eni stvari se strinjava. Torej sedaj še preidite od besed k dejanjem in se nehajte vtikavati v vernike. Verniki se pred ateisti v bistvu samo branijo in ne nasprotujejo njihovem neverništvu.

          • citiram: “Prosim, da mi citirate kje naj bi jaz kaj takega napisal. Bo šlo?”

            Seveda. Citiram: “Saj se verniki ne vtikajo v ateiste, nasprotno pa se dogaja kar naprej.” Torej še enkrat, problem je, ker ne razumeš, da v tem primeru ne gre za vtikanje v vernike (kar ti praviš, da se dogaja kar naprej), ker so verniki…

            Rodetova izjava: “(…) Se pravi, da za funkcioniranje nasega sistema so vrednote, kot so postenost, cut za pravicnost, solidarnost, itd. bistvemega pomena. In kdo to daje? To daje cerkev, to daje skupnost, ampak,… no, tu vidite, kako
            zgresen je koncept nase sole, ki se otepa, ki zavraca vsako vzgojo o vrednotah in, kot je neko rekel, ko so to zavrnili, to je dresura, za, nevem… za nemske ovcarje (…)”

            In kakšen naj bi po tvoje bil duhovni nivo nekoga, ki ga dresirajo kot nemškega ovčarja?

            Ateist ni nekaj, za kar se proglasiš, niti ni to vernik, ampak sta oboje to, glede na odostnost ali prisotno vere v Boga. Tako kot verniku ni treba proglasiti (nekdo se niti ne more proglasiti za vernik, če ne veruje), da je vernik, ampak je to lahko le zato, ker veruje v Boga, velja enako za ateista, da se nekdo ne more proglasiti za ateista (ker bi se potem lahko za ateista proglasil tudi vernik, kar je absurd), ampak je atiest takrat, ko v Boga ne veruje. Da ne veruje v Boga, pa pojma Boga niti ne rabi poznati. Zamisli si v ostboj koliko pojmov bi lahko potencialno veroval (zmaji, škrati, dobre vile itd.). Ja, nešteto. Po tvoji logiki torej jaz v te pojme ne ne verujem, dokler ne proglasim, da v te pojme ne verujem. Oprosti, ampak take bedarije pa že dolgo nisem slišal. Tisto, kar vzpostavlja moje ne-vero v obstoj teh pojmov je ravno odsotnost vere. Če ne veruješ v nekaj, torej če je vera v nekj v tvoji zavesti odsotna, potem si nevernik, torej ateist.

            Česar ti ne razumeš je ravno v tem, da za to, da v nekaj ne veruješ, ti ni treba verovati oz. verjeti, da ne veruješ, dovolj je, da preprosto ne veruješ.

            To, s čimer ti vse skupaj mešaš je pa t.i. trdi ateizem, ki pa dejansko pomeni “vero” v neobstoj Boga kot neko ideološko predpostavko. Ti ateisti so sicer morda res najglasnejši, dajansko pa med ateisti v manjšini. Večina ateistov je t.i. mehkih ateistov, ki preprosto v Boga ne verujejo in jim ta odsotnost vere ne predstavlja neke svetovno nazorske vrednote, ki bi jo morali vsiljevati drugim, kot velja to za t.i. trde ateist. Primer trdih ateistov so bili tisti, ki so zahtevali prepoved krsta ipd.

            In sploh ni važno, kaj si ti misliš o istospolnih, samskih ženskah itd. Bistveno je to, da se vtikaš v njihova življenja, čeprav sam praviš, da je tisti, ki to počne cepec, ki ne razume da se mora brigati za sebe.

            Citiram: “Torej sedaj še preidite od besed k dejanjem in se nehajte vtikavati v vernike.” Saj se jaz ne v njih, oni se v mene. A sem jaz tisti, ki bi rad vernikmom prepovedal, da rišejo karikature? A sem jaz tisti, ki bi rad prepovedal podgano v naročju Marije? Očitno, da ne. Tako da kdo se tu v koga vtika?

          • Daj, Lenko, daj težit še. Ti si tu provokator. Ti se tu vtikaš v vsakega in vse. Tudi v stvari, ki jih sploh ne razumeš in o katerih nimaš pojma. Pa si izmišljaš, manipuliraš, skruniš kar je vrednega in preziraš vse druge.

          • Mrkislav, a sem komu kakorkoli odrekal pravico do izražanja svojega mnenja že s tem, ker se z njim nisem strinjal? Očitno nekateri res teh stvari ne razumete. Vtikati ne pomeni tega, da se z nečim ne strinjaš in to poveš. Vtikati pomeni to, da nekomu prepoveš, da počne to kar hoče. Saj nihče ne trdi, da morajo biti muslimani tiho, če nekdo riše karikature Mohameda. Saj nihče ne trdi, da morajo biti kristjani tiho, če nekdo da v naročje Marije podgano. Izmenjava mnenj, javna debata, kritika itd. ne pomeni nobenega vtikanja, ker s tem nikogar v ničemer ne omejuješ. Vtikanje se začne, ko začneš svobodo nekoga omejevat, torej v to njegovo svobodo posegat. S tem se začne vtikanje.

            Sicer pa je tisto, kar mi je v tem primeru dvignilo pritisk ravno to, da se je na tak način oglašal nekdo, ki že ves čas gobca o nekih vrednotah in svetinjah.

  9. Moje strinjanja z avtorjem. Kako tudi ne, saj sem skoraj identična stališča sam izrazil v preteklih dneh v komentarjih, vključno s svetoskrunjenjem podobe brezjanske Matere Božje. Eno je prefinjena satira in kritika, drugo pa je žaljenje in poniževanje sočloveka. Svoboda, ki povozi dostojanstvo sočloveka je oblika nesprejemljivega nasilja.

    • Ok, pa recimo vzemimo, da gremo prepovedati kar ti imenuješ “žaljenje in poniževanje sočloveka”, kar očitno na tej strani povezujejo s svetoskrunstvom. Kdo natančno bo določal, kdaj je stvar satira in kritika in kdaj ne? Komu bi zaupal to nalogo? Državi s politično korektnostjo, politikom, ki želijo biti všečni?

      • To ni stvar eksplicitnega prepovedovanja. To je stvar vzgoje in civiliziranega obnašanja. Če človeku ni nič sveto, potem je divjak in terorist tudi sam.

        • Se ne bi strinjal, glede na to, da obstajajo države, kjer se gre za prepoved, in kjer ljudje, ki se imajo za svete v obrambi svete vere obsojajo ljudi na smrt- Rushdie recimo.
          Pa dajmo ločiti dve stvari: eno je, da ti ni nič sveto (kar upam da nimaš za zločin), nekaj drugega pa norčevanje iz svetih stvari drugih ljudi.

          • To zadnje je običajno povezano: komur je kaj sveto, razume tudi da je kaj sveto drugim. In se ne norčuje iz tega. Komur ni nič sveto, pa se dela norca iz vsega, najraje iz svetega.

  10. Spoštovani vsi !
    Psihoterapevt Viktor Frankl je Američanom priporočal, da nasproti kipu svobode postavijo tudi kip odgovornosti.
    Svoboda je enaka odgovornosti ! To najlepše utemelji Nelson Mandela :
    Nelson Mandela je zapisal: “Resnica je ta, da še nismo svobodni, temveč smo zgolj dosegli svobodo, da lahko postanemo svobodni, svobodo, da nismo zatirani. Nismo še naredili zadnjega koraka v svojem popotovanju, temveč le prvi korak na daljši in celo težji poti. Kajti biti svoboden ne pomeni zgolj odvreči okove, temveč živeti na način, ki spoštuje in spodbuja svobodo drugih. Resnični preizkus naše predanosti je šele začetek.”

  11. Avtor se sprašuje-in nas najbrž- ali je rešitev v tem,da policija najde in spravi v zapor nekaj teroristov,ki zagrešijo taka dejanja..Jaz tudi menim,da ne dokončna,a vendarle boljša od uboja. B.V.si pravzaprav odgovarja z moraliziranjem- čisto lahko se sicer strinjam predvsem z zadnjim odstavkom, me pa zanima še odgovor na drugo potrebno vprašanje,ki pa ga ni ob tem napadu nihče niti poskusil zastaviti:Je bilo res nujno,da so Francoski demokrati kar ubili te nasilneže? Za razliko od tistih,ki ob napadih razstrele tudi sebe,so ti streljali-z zelo nevarnim orožjem sicer…a mar jih specialci res niso mogli drugače onesposobiti in res aretirati? Ne vem,obstajajo pa poleg uboja še druge metode…nihče jih ni omenil…Če torej v praksi in samoobrambi najprej in takoj ravnamo v smislu zakona oko za oko,je tudi to žal samo na neuspeh obsojen poskus premagovanja terorja s terorjem.

    • Če torej vprašanje velja tudi zame, lahko odgovorim: Likvidacija teroristov je zame povsem sprejemljiva. Tu ne gre za samoobrambo. V tem se terorizem razlikuje od kriminala, ali celo vojne.

    • Vprašanja si nihče ni zastavil, ker je vrhunec neumnosti. Če postreliš uredništvo in si oborožen in na begu, si lahko rešiš življenje samo da se nemudoma predaš. Drugače ni popolnoma nobenega razloga, da bi policisti tvegali lastna in civilna življenja v poskusu mirne aretacije.

    • Na Zahodu obstaja nenapisano pravilo, da če kdo ubije policaja, bodo policaji manj pazili, da ga ujamejo živega, ampak bo prišlo do “strelskega spopada”.

      Kdor ubije policija, ga bo policija ubila!

  12. Človeška družba je od veno poznala nasilje in ti sedanji dogodki niso nič novega. Različne etične in verske skupine so lahko tisočletje živele skupaj, ker so našle ravnovesje, ki pa se je zadnjem obdobju popolnoma porušilo. Spremenili so se robni pogoji, mobilnost ljudi, več denarja in s tem nova slast po prevladi enih nad drugimi in poizkus vsiljevanja družbenega modela na nasilen neizprosne način.
    Ko je včasih priseljenec potreboval vsaj mesec dni, da je prišel v Evropo in ni imel razen pošte nobenega kontakta z svojimi, je sprejel način življenja , ker je tudi vedel, da je kupil nepovratno vozovnico.
    Problem muslimanskega radikalizma pa je dvojen. Na veliko je financiran s strani naftnih mogotcev, poleg tega pa rekrutira male kriminalce, ki jim ne odvzame kriminalnosti, temveč jo “posveti”. Njihova kriminalnost postane pozitivna borba. Saj je komunizem ob svojem pohodu tudi rekrutiral iz tega bazena ljudi. To je pač stari preizkušeni model.

    • Zdravko kot odgovor ponuja osebno mnenje,tadej delno analizo stanja in vzrokov…moje vprašanje o tem,kako se čim manj nasilno odzivati na nasilje vse naokrog tako ostaja neodgovorjeno,med vrsticami pa mi kot vsi poskušata sugerirati,da je pre-nasilen odgovor kar nujen…mar tudi za pravega Kristusovega učenca?Pa nikar spet ne privlecite na dan kot kvazi argumentov t.i.pravice-dolžnosti do obrambe ali pa tistega vrvenega biča za nauk trgovcem v templju.

      • Nič takega. Le količina nasilja je nekaj kar jaz nerad merim, ker iz tega ne morem ničesar sklepati. Terorist javno izvrši svoje dejanje, s čimer ga javno prizna in zaradi tega zanj ni nujno sojenje, ampak mu je možno izreči kazen že vnaprej. Zato likvidacija nekoga kot je bin Laden recimo ne šteje za izvensodni uboj, kot bi nekateri radi prikazali, da bi opravičili povojne poboje. Če Obama je isti kot Tito. Enako velja za ta napad v Parizu.
        Če bi se takoj poi napadu vdala, verjamem, da ju ne bi likvidirali. Tako pa sta na begu še naprej grozila. V tem primeru je likvidacija razumno dejanje. Nihče Francije zato ne obsoja, niti malo. Za tako dejanje je smrtna kazen primerna in pričakovana.

  13. Zadnji odstavek nakazuje rešitve za probleme današnjega sveta.
    Nihče ni popoln, pa vsi smo na isti barki !?

  14. Ne vem, koliko ste spremljali – nacionalna Tv je v prime time oddaji z Boštjanom Anžinom našega avtorja Bogdana Vidmarja predstavila kot nevarnega skrajneža, ki da zganja paranojo pred islamom.

    Glavne zvezde okrogle mize, ki so skupaj govorile več kot 50% časa in oddaji dajale ob pomoči voditelja smer in vsebinske poudarke so bile pa: Boštjan Videmšek, Ahmed Pašič in Alim Hasanagić.

    Alim Hasanagić, ki ga je Jure Branković predstavljal kot islamskega učenjaka ( ima nekaj čez 20 let, ta “učenjak”) je eden vodij vahabitov na Jesenicah ( Član vahabitov je bil tudi Osama bin Laden). Ima povezave z Bosnićem iz Cazinske krajine, ki je tam kot nevaren ekstremist kazensko preganjan, med drugim zaradi novačenja fantov za borbo na strani islamske države.

    Super “profesionalni in evropski standardi” res, kjer debati o islamskem terorizmu dajejo glavno noto Videmšek, Pašić in Hasanagić ( pogrešal sem še Erika Valenčiča), uglednega urednika Figaro-ja uporabijo samo zato, da ga Anžin po koncu pogovorova, ko ga skenslajo, v celoti demantira ( Anžin trdi, da so dvojni standardi, če se nekdo “satirično” poimenuje po teroristu in množičnem morilcu ter rasistično grmi proti Judom in ga potem francoske oblasti zaprejo). No, Bogdan Vidmar je pa opredeljen kot skrajnež, katoliški duhovnik pač- njega tudi ni treba vabiti pred kamero, da bi se branil.

    Bravo RTV Slovenija. Nov vrhunec v profesionalnih standardih in razsodnosti tole omizje o islamskem terorizmu. Kar velja seveda tudi za Boštjana Anžina. Od prijateljskega kramljanja s Hanzijem se že ni tako zelo izkazal. 🙁

  15. IF, sem šel gledat to oddajo iz arhiva. Precej vodena okrogla miza. Pa vendar, ko bi imeli takšen nivo ko gre za naše težave s komunizmom, bi bilo super.
    Kako bi groteskno to izgledalo, če bi katera od ženskih voditeljic vodila to oddajo. Recimo kakšna Ljerka.
    Klemenčič, poden.
    To z dvojnimi standardi (aretacija komika in odpoved enemu karikaturistu) je bilo povsem na glavo postavljeno. Tipično za našo TV, ko je treba gledalce obvezno zmest, da ne vedo več kaj kdo zastopa.

  16. Nočno okroglo mizo na isto temo je pa vodil Dražen Dragojević. Težko se odločim, katera okrogla miza je bila bolj neužitna. ( Mar bi raje poslušal Oliverja Dragojevića, upam da nista v sorodu.)

    Kakšne ljudi ima Slovenija v svojih osrednjih medijih- a je to resnica, ali je samo nočna mora? 🙁

  17. Sedaj, nekaj dni po pokolu v Franciji, ko so dogodke natančno preanalizirali slovenski “mejnstrimovski” mnenjski voditelj je jasno:

    #1 Islam je miroljubna religija, krščanstvo pa skrajno nasilna

    #2 Muslimani v Sloveniji se počutijo užaljene

    #3 Kriv je Izrael, ker ne prenaša, da iz šol in vrtcev v Gazi Hamas neprestano izstreljujejo rakete na Izrael in ker Izrael ne plačuje dovolj za Palestince.

    #4 Krive so ZDA.

    #5 Kriva je Evropa

    #6 Kriv je kapitalizem

    #7 Krive so evropske države, ker ne dajo dovolj visokih socialnih podpor mladim nezaposlenim muslimanom.

    #8 Krivi so novinarji, ker so objavili zemljevid kakšna naj bi bila islamska država čez 5 let

    Na veliko presenečenje nikjer nisem zasledil, da bi bil kriv JJ.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite