Ali bodo namesto vas odločale raziskave javnega mnenja?

2

Številni državljani so danes že odločeni, koga bodo volili 4. decembra. Če ste med tistimi, ki se še odločajo, upam, da boste komentar prebrali do konca ter tako preprečili, da bi namesto vas na volitvah odločale ankete.

Redki izbranci

V slovenskih medijih v teh dneh prebiramo številne raziskave javnega mnenja (ankete). Zanimivo je, da so rezultati raziskav zelo različni, čeprav so raziskave narejene v istem časovnem obdobju. Opazno je tudi, da mediji redno in obsežno poročajo samo o nekaterih političnih strankah. Več kot o njih poročajo, boljše jim kažejo javnomnenjske raziskave. Poglejmo konkreten primer: Gregor Virant napove, da gre na svoje. Ustanovi svojo stranko. Prve raziskave javnega mnenja mu kažejo 6 %. Mediji dan za dnem poročajo o njem, predstavljajo njegovo zasebno življenje, predstavljajo delo njegovega štaba, poročajo o vsakem njegovem majhnem dejanju. Javnomnenjske raziskave Virantu začnejo kazati 20 %. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti je: kaj je tako posebnega na Gregorju Virantu, da v nekaj dneh zraste iz 6 % na 20 %.

Nekateri garajo, drugi z lahkoto osvajajo vse

Nekatere stranke so svoje programe pisale več mesecev, nekatere tudi več kot leto dni. Ampak ti programi, čeprav so jih pripravljali priznani strokovnjaki, žal niso vredni počenega groša, saj ne zaslužijo niti toliko pozornosti kot instant programi novih političnih strank, ki so nastali v nekaj dneh. Pozorna primerjava Virantovega programa s programi drugih političnih strank dokazuje, da njegov program v izvirnosti niti v revolucionarnosti bistveno ne odstopa od programa drugih političnih strank. Če ni razlik na vsebinski ravni, si moramo znova zastaviti vprašanje, zakaj Gregorju Virantu uspeva s tako lahkoto prepričevati volivce, medtem ko se drugi trudijo in garajo več let. Razlogi so trije: 1. Gregor Virant nastopa všečno in govori tisto, kar volivci želijo slišijo, 2. mediji o Gregorju Virantu neprestano poročajo in 3. javnomnenjske raziskave iz Gregorja Viranta ustvarjajo zvezdo.

Taktika za ohranjanje vpliva

Spomnimo se leta 2008. Takrat so mnenjski voditelji veliko govorili, kako je pomembno, da ljudje odidejo na volitve in podprejo spremembe, ki jih je predstavljal Borut Pahor. Pahorjev recept uspeha je bil do potankosti enak kot Virantov. Žal smo pravo sliko Boruta Pahorja in njegovih somišljenikov kmalu spoznali in tudi občutili. Takrat so mnenjski voditelji govorico spremenili in začeli govoriti, da so volitve popolnoma nepomembne in da z njimi o ničemer ne odločamo, ker so tako ali tako vsi isti. Po domače povedano, želeli so nam sporočiti, naj ostanemo doma, če ne moremo voliti njihovega favorita. Takoj ko so se v slovenskem političnem prostoru pojavili Janković, Virant in Hanžek, so poziv spremenili, sedaj je spet pomembno, da se volitev udeležimo.

Kdo imam moč, da določi zmagovalca?  

Elite iz ozadja imajo dve možnosti, da določijo sebi naklonjeno vlado: 1. prirejanje volilnih rezultatov in 2. medijske manipulacije. Prirejanje volilnih rezultatov je preveč tvegan manever in skoraj nemogoče izvedljiv, veliko lažji in celo bolj učinkovit manever je medijska manipulacija. Posameznemu kandidatu zagotovijo veliko medijskega prostora, njegovo kredibilnost pa utrjujejo z javnomnenjskimi raziskavami. Manipulacija je popolna, saj imajo po objavah javnomnenjskih raziskav volivci celo občutek, da tako meni večina državljanov.    

Javnomnenjske raziskave bolj kot merijo ustvarjajo javno mnenje

Objava javnomnenjskih raziskav v javnosti ustvarja zmagovalce in poražence. Takšno črno belo prikazovanje rezultatov se odraža v tem, da se volivci pri naslednjih merjenjih javnega mnenja še v večji meri odločajo za zmagovalca, vsebina pa ob tem postaja vse bolj nepomembna. Če javnomnenjska raziskava neki politični stranki kaže dobro, volivce utrjuje v prepričanju, da so se odločili prav. Če javnomnenjska raziskava politični stranki kaže slabo, v volivcu ustvarja dvom. Če volivec dvomi v svojo odločitev, obstaja verjetnost, da bo odločitev spremenil, tako javnomnenjske raziskave nekatere politične stranke dokončno pokopljejo, tistim, ki jim kaže dobro, pa še dodatno okrepijo. Tako namesto volivcev odločajo izid volitev javnomnenjske raziskave.

Če je cela ulica proti, se posameznik težko odloča za

Ljudje velikokrat raje verjamejo prepričanju večine kot pa svojemu lastnemu prepričanju. Čeprav statistiki opozarjajo, da javnomnenjska raziskava ne more napovedati prihodnosti, ampak lahko le zabeleži trenutno razpoloženje, volivci še vedno gledajo zgolj na surove odstotke. Vedeti moramo, da ima velik vpliv na odstotke metodologija (izvedba) ankete. Pomembno je, na kakšen način anketarji volivce anketirajo. Obstajajo pomembne razlike, ali anketar volivcu našteje vse stranke ali pa mu reče »te stranke nimam na seznamu«. Interpretacija javnomnenjskih raziskav je najmočnejše orožje. Če mediji dan za dnem poročajo, da z neko stranko ne bo nič, potem se ta interpretacija zasidra v ljudeh.

O usodi stranke odločajo trije anketiranci

Javnomnenjske raziskave se v Sloveniji večinoma izvajajo na vzorcu med 700 in 900 anketiranci. Poglejmo primer ankete s 700 anketiranci: Če stranko A izbere 30 anketirancev, bo rezultat 4,3 %. Če stranko bo B izbere 27 anketirancev, bo rezultat 3,9 %. Mediji bodo seveda poročali, da se bo stranka A uvrstila v parlament, stranka B pa ne. Gre za zelo trdo trditev, če vemo, da o njej odločajo trije odgovori anketirancev. Poleg tega pri vzorcu 700 lahko s 95 % verjetnostjo trdimo, da se bo rezultat gibal + ali – 3,7% (=0.98:√števila anketirancev) od določene vrednosti. To pomeni, da ima možnosti za vstop v parlament tudi stranka, ki ji anketa pri vzorcu 700 nameri 0,4 % podporo.  

Z rezultati anket se manipulira

Najbolje vam interpretacijo anket lahko razložim na primeru meta kovanca – denimo, da dvakrat vržete kovanec. Kakšne so možnosti, da pade številka? Vsi boste rekli 50 %. Seveda, lahko pade številka ali pa glava. A če kovanec vržemo dvakrat, se lahko zgodi, da pade dvakrat glava oziroma dvakrat številka. Ali si na podlagi dveh metov kovanca, ko vam je dvakrat padla številka, upade trditi, da so možnosti, da pade glave, nič? Vem, da si ne upate, ker dobro veste, da so možnosti za glavo pri metu kovanca 50 %. Pri anketah je princip isti, vendar razlaga popolnoma drugačna. Vzemimo primer Nove Slovenije: na obojih zadnjih volitvah 2009 in 2010 je dokazala, da je brez problema presegla parlamentarni prag, čeprav so ji javnomnenjske raziskave napovedovale 2 do 3 %. Tudi pred temi volitvami ji javnomnenjske raziskave kažejo toliko, vendar ji mediji neprestano prerokujejo, da nima nobenih možnosti za vstop v parlament. Pri metu kovanca si ne bi nihče upal trditi, da ni 50 % možnosti, da pade glava, čeprav bi pri dveh metih padla številka, na drugi strani pa se pri Novi Sloveniji brez pomisleka govori, da ne bomo prestopili parlamentarnega praga, čeprav se vpraša samo 700 volivcev, na volitve pa jih bo šlo okrog 1.000.000. Če bi pošteno razložili javnomnenjsko raziskavo, narejeno na 700 anketirancev in v kateri NSi kaže 2 %, bi lahko pošteno povedali, da se bo rezultat NSi gibal med 0 % in 5,7 % (2 % + ali – 3,7 % – dobimo iz formule 0.98:√700). Vprašajmo se, zakaj se ankete interpretira in razlaga tako površno? Zato, ker bi v primeru poštene interpretacije izgubile svojo moč.

Kaj lahko naredite?

Zakaj prav za Novo Slovenijo vsi tako vztrajno ponavljajo, da ne bo prišla v parlament, čeprav ima na javnomnenjskih raziskavah (glejte prilogo spodaj) primerljiv rezultat z SNS, SLS in boljšega od LDS, Zares in TRS? Zakaj nas želijo prepričati, da z nami ne bo nič, čeprav smo na zadnjih dveh volitvah dokazali nasprotno? Želijo nas prepričati v neuspeh! Če ti nekdo vztrajno ponavlja, da s teboj nič ne bo, potem se te to slej ko prej prime in tisto, kar govorijo, se končno tudi uresniči. Temu se lahko upremo in postavimo zase, seveda pa mora vsakdo nekaj narediti.

Več: blog Matej Tonin in www.nsi.si

2 KOMENTARJI

  1. Največja manipulacija javnomnenjskih raziskav pred letošnjimi volitvami niso razultati strank, ampak povpraševanja po mandatarju.

    Najdlje je v tem šel že v začetku oktobra CRJM, ki takrat v svoji raziskavi niti ni spraševal po tem, kateri bi bil najprimernejši mandatar, ampak so “volilce preizkusili tudi s teoretičnim vprašanjem, koga bi izbrali, če bi volili mandatarja neposredno” (http://www.rtvslo.si/slovenija/politbarometer-prvi-sds-drugi-sd-jankovicevi-listi-odstotek/267897). Njemu so sledile tudi ostale raziskave, zadnjo je spet objavil CRJM.

    Po mojem gre ta praksa v kontekst predsednikove izjave v Portorožu, da bo “pri izbiri mandatarja temeljito premislil”. Torej, ne bo pomembno samo, katera stranka bo relativni zmagovalec volitev, ampak tudi, kdo bi bil “najprimernejši” kandidat za mandatarja. Primeren alibi pri odločitvi so lahko tudi rezultati javnomnenjskih raziskav.

    Zanimiva se mi je zdela včerajšnja misel Božidarja Novaka v Odmevih (http://tvslo.si/predvajaj/kaksna-bo-volilna-kampanja/ava2.120118595/), o razliki med javnim mnenjem (odločanje o všečnosti treh ali še kakšnem voditelju stranke) in realnim mnenjem (odločanju o konkretnem kandidatu, ko je treba obkrožiti ime na volilnem lističu).

    Če si teoretično vprašanje sme dovoliti CRJM, si ga bom pa še jaz. Je možno, da bodo razmerja med strankami določile volitve (realno mnenje), “najprimernejšega” mandatarja pa javnomnenjske raziskave?

    Gremo še naprej. Ta špekulacija mi je pa nad vsemi. Mandatarstvo za sestavo vlade dobi tisti, ki izkazuje najboljše rezultate po javnomnenjskih raziskavah. Svojo nalogo razume kot razdelitev ministrskih mest in kot tak mesto prvega ministra dodeli poslancu, ki se v vlogi poslanca ne vidi – je preveč protokolarna:(http://tvslo.si/#ava2.118176960;; Odmevi, 11.10., od približno enajste minute naprej).

Comments are closed.