Tone Tomažič: kaj manjka slovenskemu političnemu prostoru?

14

Avtor na svojem blogu opisuje, kako slovenski politični prostor potrebuje politike krščansko demokratske provinience. Kot veliko napako označuje volitve leta 2008, obžaluje poraz kandidata s takim pedigrejem na predsedniških volitvah leta 2007.  Avtor je trdno prepričan, da bodo krščansko demokratski politiki uspeli doseči svojo večjo pomembnost.

Več na blogu: Stare vrednote – nove ideje

Foto: blog Tone Tomažič

14 KOMENTARJI

  1. Tone, bodite prijazni in povejte, kaj je to “krščansko-demokratska provinienca”? Sicer se prav zapiše provenienca, ampak oprostim, ker sem tudi sam lep čas glede te besede živel v zmoti.
    Zdaj pa tole (sprašujem povsem resno). Pravite: “Kako bo do omenjene močne krščansko-demokratske stranke v Sloveniji prišlo (prišlo pa bo gotovo!), lahko samo ugibamo …” Od kod teleološka predstava, da bo “gotovo” prišlo do takšne stranke? Nazadnje smo imeli opravka z dvema fenomenoma: 1) kandidaturo Lojzeta Peterleta, ki mu je spočetka dobro kazalo *prav zato*, ker se *ni* prodajal kot klerikalni kandidat (ogličarsko uglajenost puščam ob strani), ki se je celo distanciral od domobranstva ter zelo zmerno nastopal glede vprašanja abortusa, potem pa so sta ga v enem samem večeru potopila Anton Drobnič in pokojni Franc Perko, ko sta iz pekla priklicala vse neprijetno vonjajoče duhove predvojnega klerikalizma in medvojnega belogardizma. Odkar takšne reči v ospredje tišči NSi (jejhata, še rima se), tudi njej vedno slabše kaže.
    2)Sceno na desnici obvladuje stranka grosupeljskega Bonaparteja, ki je (kot je pravilno ugotovil eden od nesojenih razbijalcev NSi) “krščansko” sceno narezal kot salamo. Mar res mislite, da obstaja nekakšna “rezerva” volilcev, ki bodo prihrumeli glasovat za takšno ali drugačno krščansko demokracijo? Edinole, če s političnega prizorišča tako ali drugače odide nekdanji avnojski štafetar (in pazite, kaj porečete, kajti Igor Guzej vleče na ušesa)?
    Skratka, človek si lahko nečesa želi, pa se to samo radi želje uresničilo ne bode. Približno tako, kot če bi porekli “Slovenija bi bila bogata država, če bi v Piranskem zalivu odkrili nafto.” Pardon, “Slovenija bo bogata država, ko bodo v Piranskem zalivu odkrili nafto.” Pa ne mislim tiste, ki se bo izlila s kakšnega tankerja.

  2. Žal se moram v večini točk strinjati s Carlosom. Sicer imam o neuspehu Peterleta precej drugačno mnenje, ampak rezultat je bil navsezadnje isti. Res je, kot ugotavlja Carlos, da je desnosredinski prostor trenutno zaseden. Tako ostane Novi Sloveniji samo relativno malo volilnega telesa (po moji oceni 5-7 %), a ti volivci imajo zelo specifična pričakovanja. Za NSI je v danem trenutku gotovo pomembno, da izpolni ta pričakovanja, čeprav si hkrati s tem zapira pot v sredino, ki zdaj sicer ni aktualna, bo pa nemara aktualna kdaj v prihodnosti. Preboj v sredino pa bi bil nujen, če naj bi dobili krščanskodemokratsko stranko tipa CDU ali ÖVP. Velikokrat je težava ravno v tem, da ljudje govorijo o krščanski demokraciji (pa tu ne mislim na prispevek g. Tomažiča), a imajo v mislih ozko konfesionalno katoliško stranko, Slednjim se preveč dobro ne piše nikjer, pravzaprav je v razcvetu samo tovrstna druščina na Slovaškem.

  3. Da celo na Slovenskem ni mogoče prodajati “samo-katolištva”, se je posvetilo že Janezu Evangelistu Kreku, kar je tudi povsem jasno povedal (cf. intervju dotičnega s hrvaškim aktivistom Petrom Rugoljo).

  4. Sam nikakor nisem navdušen nad strankami, ki so osnovane na religioznih atributih. Nekako mi ne gredo v koncept 7. člena ustave.

  5. Pred nekaj leti so pomembnega člana CDU povprašali, kako krščanska je ta stranka. Odgovor: “Definitivno postkrščanska.”

  6. “Formula ‘Bog in…’ odpre vrata demonom.” (Karl Barth)
    Na tisti in se lahko šlepa tudi politika. Čemur obvezno sledi katastrofa.

  7. Saj se nezrelost slovenskega volilnega telesa (kot logična posledica več desetletne odsotnosti demokracije) ni pokazala prvič leta 2007. Še hujše je bilo leta 1992, ko je levici uspelo »zamegliti« politični prostor z lansiranjem Jelinčiča, ki je s poceni populističnimi parolami očaral marsikaterega zapriseženega antikomunista in številne mamce, ki gredo vsak dan k maši. Tudi zaradi tega s(m)o izpadli Narodni demokrati, ki s(m)o delovali zmerno in trezno pod geslom »Pošteni in zanesljivi«. To pa je bil ravno jeziček na tehtnici: če bi namesto SNS v parlament prišli Narodni demokrati, bi lahko desnica imela vladajočo koalicijo in bi lahko nadaljevala demokratizacijske procese, tako kot jih je začel Demos.

    Tako pa sedaj slovenska levica že dvajset let uspeva s takšnim mutenjem slovenske desnice, kot tule Carlos Contreras. Vsak poskus ponosne in neobremenjene drže v smeri normalne sodobne evropske krščansko-demokratske stranke (kdor ne ve, kaj je to, naj malo pogleda na Wikipedijo) takoj napade z infiltracijo idej in nepotrebnih travm iz preteklosti (zlato obdobje NOB!). Klerikalizem so Lojzetu Peterletu vsiljevali že vodilni v SDZ (Spomenka, Bučar), čeprav tedaj kot predsednik vlade za kaj takega še časa ni imel… Sedaj pa od vsakega desno usmerjenega politika ali stranke (N.Si) zahtevate, da se najprej distancira od domobranstva (Carlos tule omenja tudi Drobniča in Perka)…

    Se nimamo kaj distancirati! Na domobrance smo lahko samo ponosni! (O tem nekaj več pišem na svojem blogu) Anton Drobnič je svojo vlogo izpeljal tako (dobro), kot jo je pač lahko v tistih prvih najtežjih letih tranzicije, saj je imel veliko nasprotnikov celo znotraj koalicije. Pokojnega škofa Perka pa kar lepo pustimo, naj počiva v miru… Se nima za kaj kesati, saj je bil do konca iskren in resnicoljuben…
    Ker se močnejše desnice v Sloveniji mnogi bojijo (očitno tudi Carlos) kot hudič križa, jim (vam) gre očitno najbolj na živce »grosupeljski Bonaparte«, ki pa bi (bo) po mojem mnenju eden od glavnih koalicijskih partnerjev, (če bi) ) ko bo desnica zmagala na naslednjih volitvah (jaz upam, da bo eden teh partnerjev tudi okrepljena Nova Slovenija).

    Pa mi vi povejte: ali potem slovenska desnica sploh nima pravice, da obstaja in da se uspešno razvija? Če že na začetku napadate vse (ki res nekaj pomenijo) od Peterleta do Janše?

    P.S. Tisto napakico – provinienca – ni treba pripisovati meni, ker se je zgodila tistim, ki so delali povzetek mojega prispevka…

  8. Tone, ne bom podrobno komentiral vaših navedb, saj si moram tudi služiti za kruh, pa tudi škoda je mojega časa za razpravljanje z ljudmi, ki so ponosni na okupatorjeve sodelavce. Zgolj opazka, da se mi zdi zanimivo, da krivite za neuspeh tako imenovane desnice vse druge, razen nje same. Dovolj bi bilo za začetek, če bi prešteli koliko volitev je za desnico izgubil grosuplejski bonaparte.

  9. Se opravičujem avtorju članka in bralcem za napako v omenjeni besedi. Beseda provenienca po leksikonu Cankarjeve založbe pomeni izvor. V našem primeru gre za “politike krščansko demokratskega izvora”. Hvala za opozorilo.

  10. Ob predpostavki, da je Slovenija še vedno pluralna družba in da to pluralnost hoče obdržati , je potreben pogoj, da so tudi politične stanke različne. Problem, ki ga sam vidim, je da se stranke na nek način sramujejo biti to kar so, da si poskušajo biti podobne kot jajce jajcu.
    V Sloveniji je še vedno dosti potencilanih volilcev krščasko demokratske usmeritve. Sevda je KD v Sloveniji izgubila stik s svojimi volici z famoznim puckizom in ostalimi gnilimi kompromisi. Ljudje so dobili občutek, da so se stranke KD bolj pehale zgolj za delitev oblasti, na račun vrednot. Slovenski KD volilec ima kot prvo priortiteto vrednot moralnost in etičnost. Laže preživi z nekaj manj bogastva , kot z manj morale in etike.
    Ker pa je v Sloveniji od osamosvojitve naprej bogastvo postala edina vrednota , je sedaj skrajni čas, da neka stranka zagovarja vrednote (in se jih drži), ki so po moje še precejšnemu delu slovenjskega volilnega telesa bilzu.

  11. Če lahko kot nekdo, ki ne bi nikoli volil stranke KD stranke, primaknem nekaj:

    a) najprej se morate odločiti, ali hočete močno desnosredinsko KD stranko (tipa CDU) ali manjšo, fringe, a “pravo” in “načelno” KD stranko. Če je odgovor prvi, hvaljenje domobranstva in agresivni antikomunizem pač odpadeta. Če je drugi, ne računajte na malo več kot parlamentarni prag (v najboljšem primeru). NSi je pod Novakovo zapeljala odločno na krščansko desnico (precej bolj kot Bajuk), ali bo pri naslednjih volitvah sploh prišla v parlament, pa je še zelo veliko vprašanje. Zaenkrat izredno slabo kaže. Bazen tukaj je torej očitno zelo plitek.

    b) nato se morate vprašati, ali si res želite, da neka politična stranka “privatizira”, “se šlepa” na krščanstvo. Politika je pač posvetna zadeva in ves gnoj, ki ga bo taka stranka nabrala na svoji poti (kar je po naravi stvari neizogibno), se bo prilepil tudi na krščanstvo.

  12. No, Anton, pa pravzaprav niste odgovorili na vprašanje, ki ga na tem mestu parafraziram: kje se po Vašem mnenju skriva magični del volilnega telesa, ki bo ali naj bi na naslednjih volitvah glasoval za (po Vašem krščanskodemokratsko) opcijo? Ali resno mislite, da obstaja nekakšna skrita rezerva?

  13. Dragi Tone, vsemu navkljub niste odgovorili na vprašanje, ki sem ga Vam zastavil, zato ga parafraziram: kje se po Vašem mnenju skriva magična rezerva volilnega telesa, ki bo na naslednjih volitvah glasoval za (po Vašem) krščanskodemokratsko opcijo? In kako le naj NSi ponovno pride v parlament, če si ponovno ne pribori tistih, ki so nazadnje glasovali za grosupeljskega Bonaparteja? Desno usmerjeni volilci ne bojkotirajo volitev, še posebej ultrareligiozni ne. Kje so torej ti čarobni glasovi?

  14. Opravičujem se zaradi (delno) ponovljenega komentarja; včasih se na portalu dogajajo čudeži in se stvari bodisi ne pojavijo bodisi skrivnostno izginejo.

Comments are closed.