Dragi gospod predsednik vlade, ministriral sem desetletja pred vami v taisti cerkvi sv. Mavricija, ki je vasi, koder bivate vi, in je po njem bila dobila ime. Tako kot slovenska vas Šmarca ni švicarski St. Moritz, tudi državna proslava ni, ali naj ne bi bila, gostilniško kramljanje.
Slavnostni govor ob prazniku samostojnosti in enotnosti nikakor ni prava priložnost za nizanje ozkih osebnih pogledov na preteklost in sedanjost. Kaj šele za obujanje spominov na ministriranje in (za protiutež) samohvalo o bogatem znanju partizanskih pesmi. Dovolim si vprašati po vašem poznavanju in znanju vrhunske poezije kamniškega pesnika Balantiča, ki je ustvarjal in zgorel prav v letih partizanščine.
Se »tolerantnost« seli s kamniškega Glavnega trga na ljubljansko Gregorčičevo
Vaša tolerantnost do drugače mislečih, s katero ste se hvalili v govoru, je kaj kratke sape ob dejstvu, kaj vse ste dobrega opustili in slabega storili ob preimenovanju kamniške knjižnice. Naj vas hvalim, ker imate v pisarni sliko Rudolfa Maistra, ali grajam, ker kot kamniški župan niste dovoli blagosloviti obnovljene Maistrove hiše v Kamniku?
Se »tolerantnost« seli s kamniškega Glavnega trga na ljubljansko Gregorčičevo ulico? Spoštovani predsednik vlade, prosim da odgovorno vladate in govorite kot državnik. Govore, preobložene s samohvalo in egocentričnostjo, pa prihranite za naslednji predvolilni čas.
