Titova polja smrti v Sloveniji

14
23

Karl-Peter Schwarz v Frankfurter Allgemeine Zeitung piše v prispevku o odkritju množičnega grobišča na Brežiškem polju, da poboja več tisoč ljudi in odstranitve njihovih trupel tudi v totalitarni državi ni mogoče tako lahko prikriti.

Poleg tega komunistični partizani v Sloveniji leta 1945 skorajda niso imeli razloga, da bi se skrivali – nasilje namreč deluje šele, ko postane javno. O krvi, ki je silila na plan in zemljo na polju obarvala rdeče, je neka kmetica po vojni celo napisala pesem, piše Schwarz.

Vladna komisija za prikrita grobišča, ki se ukvarja z odkrivanjem žrtev nasilja komunističnih partizanov, je doslej evidentirala več kot 600 množičnih grobov, in vsako leto jih je več. Na “poljih smrti” jugoslovanskega komunističnega voditelja Tita v Sloveniji je bilo takoj po vojni ustreljenih, z motikami in lopatami pobitih, v gozdovih zakopanih ali v kraške jame in rudniške jaške vrženih okoli 100.000 ljudi. Med njimi naj bi bilo tudi do 20.000 nemških vojakov.

Schwarz, ki v svojem prispevku omenja tudi vodjo službe za vojna grobišča Marka Štrovsa, še piše, da so bile Brežice že dlje časa označene na zemljevidu komisije za prikrita grobišča. Že pred dvema letoma so skušali ugotoviti natančno lokacijo množičnega grobišča, najti pa so ga uspeli šele pred nekaj tedni. V njem so po Štrovsovih besedah našli okostja, žico, zobovje in nekaj vojaških škornjev. Po ocenah predsedujočega komisije za prikrita grobišča Jožeta Dežmana naj bi v jarku pri Brežicah ležalo od dva do tri tisoč okostij. To pa je še “konservativna ocena”.

Delo komisije za prikrita grobišča kot tudi zgodovinarjev, ki raziskujejo komunistične zločine, je postalo težje po tem, ko se je v Sloveniji leta 2008 na oblast povzpela nekdanja komunistična levica, piše FAZ. Dežmana so odstavili s položaja direktorja Muzeja za novejšo zgodovino v Ljubljani. Ministrstvo za kulturo, kot pravi Dežman, je ostro nasprotovalo načrtu, da bi 200 večjih množičnih grobišč označili s križem in spominsko ploščo, v nemškem časniku piše Schwarz.

Potem ko je konservativna vlada Janeza Janše izgubila volitve in pa s prihodom Danila Türka na položaj predsednika republike, se slovenski komunizem ideološko znova rehabilitira. Schwarz pri tem omenja odlikovanje “zadnjega komunističnega vodje tajne službe” Tomaža Ertla, in pa, da je levo usmerjena mestna uprava v Ljubljani ponovno poimenovala ulico po Josipu Brozu Titu. “Manjke politične volje, da bi se ukvarjali s tem poglavjem slovenske zgodovine,” Dežmanove besede povzema Schwarz.

Vir: Reporter, FAZ

14 KOMENTARJI

  1. Blagor narodu, ki pogreva staro hrano in si ne zna skuhati sveže.
    Težko je najti kaj bolj nevrotičnega. In zdrav človek si naj v tem ustvari občutek svetle bodočnosti. Verjamem, da bi se zaradi Dežamanov marsikdo z veseljem izselil iz Slovenije.

  2. Res me zanima, po kakšni metodologiji Dežman izračuna na podlagi nekaj najdenih škornjev število domnevnih žrtev. Verjetno gre za od-oka-tivno metodo, ker glede na njegove neobstoječe znanstvene reference, kakšne druge niti ne obvlada.

  3. Bi bilo modro “kuhati svežo hrano” za “svetlo bodočnost” naroda in pri tem izbrisati iz zavesti deset tisoče nasilno pobitih po Sloveniji?. Bi bilo morda vendarle bolj modro ta grozodejstva ozavestiti, mrtvom dati grobove in se iz te žalostne zgodovine kaj naučiti za svetlejšo bodočnost?

  4. rx –

    če bi nekateri starejši člani ZZB pobrskali po spominu in spregovorili, bi bilo izvedencem sodne medicine in kriminalistom mnogo lažje določiti število žrtev in g. Dežmanu ne bi bilo potrebno ocenjevati.

  5. Enkrat sem že napisal, pa nič ne de, če ponovim: če je bilo v kolaboracionističnih formacijah, ki jih je Jugoslovanska armada zajela, X število ljudi in če so pobili vse (pa jih niso, še zlasti pa niso vseh pobili v Sloveniji), bi vsemu navkljub ne mogli izkopati več kot X okostij … Elementarni zakoni biologije in matematike. A kaj, ko si pa na račun manipuliranja z mrtvimi nekateri služijo ljubi kruhek, drugi pa politične točke.

  6. Vsekakor ne 400.000, kot je nekoč trobil eden od ljubih škofov, še manj pa milijon, kot je zatrdil Žarko Petan, ki se je očitno sam spremenil v enega svojih aforizmov. Vladimir Žerjavić je izračunal takole: med 45 in 55 tisoč hrvaških kolaboracionistov (od teh 12.196 izročenih iz Pliberka), okoli 2000 srbskih in črnogorskih ter 8000 do 10.000 slovenskih (prej manj kot več). Vsekakor niso bili vsi Hrvatje pobiti v Sloveniji, sicer bi jih zmanjkalo za tako imenovani “Križni put”. Nekateri do Slovenije sploh niso prišli, ker so jih zajeli že na Hrvaškem, v Bosni ali v Hercegovini, torej so v Sloveniji ubili v veliki večini le tiste, vrnjene iz Pliberka. Naš Dežman pač očitno meni, da je eno in isto osebo mogoče ubiti več kot le enkrat. Kar se dogaja le v hollywoodskih filmih.

  7. Za nazaj se ne da ničesar spremeniti, za naprej pa vse in to je pomembno. Tisti, ki pogrevajo stare frustracije mečejo svoje življenje stran. Vsak zase odgovarja. Jaz ne bom za nikogar drugega in pika. Vsak današnji dan bi rada imela lepši.

    Drugi ljudje v drugih časih so odločali o sebi. Tudi, ko so izbirali stran: za domovino ali proti njej. Glasne in tihe vojne vedno opravijo z nasprotniki.
    Sedaj menda imamo demokracijo. Fino.
    In ne vemo, kaj bi z njo. Krešejo se strankarski interesi. Vsa zakonodaja je usmerjena v opravičevanje bodočega slabega vladanja.
    Narod pa klinc gleda. To smo si izbrali.
    Nekateri pač raje rijejo po grobovih. Čeprav ne bo nihče oživel.

  8. “rx –

    če bi nekateri starejši člani ZZB pobrskali po spominu in spregovorili, bi bilo izvedencem sodne medicine in kriminalistom mnogo lažje določiti število žrtev in g. Dežmanu ne bi bilo potrebno ocenjevat”

    Leny, dragica, saj ga nihče ne sili, da “ocenjuje”. Vendar veliko vprašanje, če njegovemu početju sploh lahko rečemo ocenjevanje. Prej kaj drugega.

    Kar se tiče spomina članov ZZB, pa gre za na tem portalu že večkrat izraženo insinuacijo, ki si resnega komentarja itak ne zasluži.

  9. Komunisti, tisti ta-prvi, kot vsi ostali do KUČANA IN PAHORJA, NIMAJO MORALNE PRAVICE NASTAVLJATI OGLEDALO KOMURKOLI, ZA ČESARKOLI, POSEBNO PA NE CERKVI IN DUHOVNIKOM, KI SO BILI PRVE ŽRTVE HITLERJANCEV //posebno na štajerskem // IN “OSVOBODITELJEV”, MED IN PO VOJNI ! ŽRTVE, DOKAZANIH RABLJEV IN ZASLIŠEVALCEV, ZDENKE IN ZDENKOTA ! SICER PA PREKO DVESTO “ODKLJUKANIH” LJUDI, ŽRTEV IZ ZAPORNIŠKE KNJIGE, OD STRANI PARTZANA CIRILA, NI SODSTVU DOVOLJ, ZA ENO SAMO OBTOŽNICO !
    CARLOS, ČE JE TU KAJ ZA ZAGOVARJATI, ŠČITITI , SI SAM TUDI ENA SAMA ŽRTEV PRIVZGOJENEGA ENOUMJA ! SI PREBRAL SESTAVEK, OD DRUŽINE DOLNIČAR ?

  10. ** Prosim, izogibajte se žaljivih besed in napadov na osebo. -Urednik **

    Čez razkrivanje komunajzerskih zločinov, se pritožujete le tisti, ki bi radi ohranjali spomin o lepem in brezmadežnem komunizmu. Komunizem pa še zdaleč ni lep in brezmadežen, ampak je zločinski.

    rxa pa moti resnica, da so pobili tako veliko ljudi.

  11. Luci –

    nevrotično je to, da ne zmoremo obsoditi tisto, kar je potrebno obsoditi. Če umora ne znamo obosoditi in kaznovati, kako moreš pričakovati, da bi obsodili goljufije in prevare, ki nas uničujejo danes?

    Vse stvari so povezane med sabo. Ali je umor zločin, ne glede na to, kdaj se je zgodil in kdo ga je storil, ali pa je vse dovoljeno.

  12. Na njivah med cesto Mostec – Dobova, je Služba za vojna grobišča 21. 10. 2010 odkrila množično grobišče. Z nadaljnimi preiskavami, ki so potekale še naslednjih 14 dni, je bilo ugotovljeno, da je grobišče v nekdanjem tankovskem jarku, ki je bil pri dnu širok 3,5 metrov, na vrhu pa okoli 5 metrov, globok pa 2, 5 metra, je potekal od železnice pri Dobovi, pa do mrtvega rokava reke Save, v dolžini malo manj kot dva kilometra. Ta tankovski jarek je bil v letu 1945 v dolžini 186,3 metra napolnjen s trupli žrtev, ki so jih tam pobile nove oblasti. Z letošnjo preiskavo so bila odkrita okostja v grobišču, ki je dolgop 186,3 metra, široko 3,5 do 4 metre. Prostornina dela tankovskega jarka, ki so ga napolnili s trupli, je bila okoli 1600 kubičnih metrov. Z letošnjo preiskavo so bila odkrita okostja v grobišču, ki je dolgo 186,3 metra, široko 3,5 do 4 metre. Okostja so v več plasteh, do 1,3 metra na debelo, kar dokazuje, da je bil takrat, ko je deloval ta industrijski obrat za klanje “nasprotnikov komunistične revolucije”, tankovski jarek resnično poln trupel. Pričanja domačinov, ki pravijo, da je bilo tam pobitih do 10.000 ljudi, so očitno potrjena.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite