Tito, zločinec stoletja

35
897
Foto: factum.com

Včeraj mi je končno uspelo prebrati knjigo Tito, skrivnost stoletja, dokumentirano biografijo nekdanjega predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza Tita, ki jo je napisal srbski avtor, publicist Pero Simić. Zajetna knjiga je še ena – pravzaprav osma – v vrsti Simićevih knjig o idealiziranem tiranu in zločincu, ki si ga večina ljudi, sploh v Sloveniji, še dandanes razlaga popolnoma napačno. In še vedno idealizirano: Tito je bil dober, dal nam je svobodo, brez njega danes ne bi bilo slovenskega naroda … In tako dalje. V nedogled. Se opravičujem, ampak ne morem si pomagati: ah, pa kaj potem, če ne bi bilo slovenskega naroda? V tem ne vidim nobene škode. Ampak moja ironija ni poanta prebrane knjige. Čtivo priporočam, ker lepo in izčrpno opiše Titovo »službeno« ter tudi zasebno življenje, na podlagi ohranjene dokumentacije iz Stalinovega arhiva v Moskvi. Veliko se je ohranilo, veliko resnice, dolgo časa skrite in zakopane.

Ni kaj, Titov piar, njegovo vešče in zlovešče manipuliranje z mediji in javnostjo, je bilo neizmerno mogočno in celo danes se zdi, da je nekako večno. O Titovi vlogi pri bojevanju za »svobodo«, o njegovem pomenu za Slovence, se prepirajo politiki, zgodovinarji, publicisti, novinarji in navadni smrtniki, ki si za obračune najpogosteje izberejo kar internetne forume. Kako mogočno je Titovo ime še danes, in kako zelo je vpeto v mišljenje Slovencev, je najlepše videti ravno v tistih izlivih primitivizma. Kjer itak gre samo za čustva. Z dejstvi se množice ovčic, ki venomer potrebujejo nekakšnega pastirja, nikoli niso sposobne soočiti.

Saj poznate tisti vic, zakaj levičarji tako potrebujejo lik Tita? Ker jim manjka Jezus Kristus

Ste morda vedeli, da je Tito dal začasno suspendirati in zapreti voditelja suverene OF slovenskega naroda Borisa Kidriča? Maja 1944 na Bazi 20. Paranoik iz Kumrovca ni obračunaval samo z okupatorskim nacifašizmom. Redno je pošiljal v smrt svoje partijske kolege. To je počel že pred 2. svetovno vojno, med vojno in po vojni. V okrutno smrt na Goli otok je pošiljal celo ljudi, ki so vojno preživeli v prvih vrstah partizanov. Torej celo tiste ljudi, ki so se dejansko borili. Ki so naivno verjeli v NOB. Tem ljudem ni nihče povedal, da se vojna ne bije za svobodo, ampak za vzpon Titovih komunistov.

Čeprav knjiga razkrije številne podrobnosti iz življenja pohlepnega in oblastnega monstruma, pa zagotovo ne razkrije vseh skrivnosti iz življenja Tita. Delovanje gospoda, ki je rajo pahnil v dolga leta občega družbenega stagniranja, skromnega, da ne rečem ravno revnega, življenja, socialistične enakosti in vseh ostali laži s katerimi so nam komunistični propagandisti dolga leta prali glave, morda nikoli ne bo pojasnjeno do konca. Zato ne verjamem, da bo knjiga Tito, skrivnost stoletja, večini odprla oči. Ne verjamem, da bo malikovani mit o Titu med Slovenci hitro zbledel. A vsekakor je vsakršno čtivo, ki osvetljuje to nemarno zgodovinsko osebnost, več kot dobrodošlo.

Titu, šarmantnemu bleferju, se lahko zahvalimo za probleme z mejo s Hrvaško

Konec koncev Titova politika ni onečastila le naše zgodovine! Še danes ima negativni vpliv na sodobno dogajanje: glede na to, da Titu, kot predsedniku naše nekdanje skupne države, moramo priznati tudi dogovarjanje med slovenskimi in hrvaškimi komunisti ob koncu vojne, s katerim je Slovenija izgubila južno obalo Piranskega zaliva, področje do reke Mirne, se temu šarmantnemu bleferju hkrati s tem lahko zahvalimo za kup problemov, ki jih imamo danes pri razmejitvi Jadranskega morja in postavitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Pa še bi lahko naštevali: Titova dediščina je izključno beda. In prav nič drugega.

Vir: Politikis.

35 KOMENTARJI

  1. Slovenci imamo, kot kaže, neko gensko napako. Verjetno so nas nekoč- v preteklosti- križali z ovco. Ne gre drugače!

    Mislim, da bodo prej odkrite skrivnsoti vesolja kot to, zakaj, za hudiča, Slovenec še naprej po božje časti človeka, za katerega se ve, da ima na svoji kosmati vesti tudi brezštevilna človeška življenja?

    Komunistično omračeni um je po vojni metal drugorazredne v jame, in še danes, sredi EU, se prvorazrednim to ”ne zdi nič takega”.

    Ko mi bo nekdo – kdorkoli – znal ustrezno in razumno pojasniti to anomalijo, mu bom hvaležna.

    Pa da ne bom krivična: slepa pokornost in ponižnost je značilna tudi za nekatere ”drugorazredne”.

    Včeraj, na primer, se je vsa Slovenija v primeru Uran spraševala ”ZAKAJ”.
    nekateri – upam, da jih ni bilo veliko – pa so ostro nastopili PROTI ”zakaj”, kajti….takole pravijo (eden od komentarjev)

    …………

    Duhovniki, škofje, kardinali … so obljubili pokorščino, kar pomeni, da mora posameznik storiti to, kar mu zapove bodisi škof ali pa sveti sedež in to je pač to. Včasih se to zgodi tudi brez pojasnila. Je res treba, da vse razumemo, da vse vemo?

    Morda bi mogli mi, ki smo del Cerkve, obljubiti podobno in potem ne bi nihče več javno razpravljal o stvareh, ki se nas v bistvu ne tičejo, ampak se tičejo samo v našem primeru upokojenega škofa Urana (dekret je osebna stvar). Več koristi bi naredili s preprostim zaupanjem v Boga in sadove Svetega Duha ter s tiho molitvijo.

    …………..

    Če bi nabožna imena zamenjali z imeni ”Tito, partija, komunizem, zvezda”…kaj bi dobili?!?

  2. Berem vprašanje, na katerega je avtor verjetno že odgovoril: “Če bi nabožna imena zamenjali z imeni ”Tito, partija, komunizem, zvezda”…kaj bi dobili?!?”

    Dobili bi Tita, ki se bori proti zlu in na proti dobremu.
    Dobili bi partijo, ki se bori proti zlu in ne proti dobremu.
    Dobili bi komunizem, kise bori proti zlu in ne proti dobremu.
    Dobili bi zvezdo kot simbol borbe proti zlu in ne proti dobremu.

  3. V celoti se strinjam s prispevkom Ane Jud.
    Pred dnevi sem imel neko gostilniško diskusijo o aktualnem trenutku v Sloveniji. Kot ponavadi sem bil sam proti vsem. Debata je potekala v vsiljeni »osi« (saj človek ne more verjeti): kaj je boljše – komunizem ali kapitalizem! Čeprav mi niso mogli nič, ko sem jim dokazal, da so v času našega socializma Italijani, Francozi, Nemci, Avstrijci idr. živeli neprimerljivo boljše kot mi, iz svojih slepih src niso mogli iztrgati socializma, Tita in rdeče zvezde. Ko tej srenji skušaš dopovedati, za koliko življenj je ‘odgovorna’ rdeča zvezda, te sploh ne slišijo. Debata teče naprej, kot da nisi rekel nič.
    Ne le da se v celoti strinjam z Ano Jud, pritrjujem tudi bojazni dr. Grande, ki večkrat poudari, da novi poboji stalno visijo v zraku. Slovenska liberalno-ultralevičarska mafija je v bistvu tolpa psihopatov. Če bi bili samo pohlepneži, bi že nekako z njimi … A tu gre za tolpo, ki je v bistvu povsem nepredvidljiva. Kako se to najbolj odraža v praktičnem življenju? Priznajte: tri leta Pahorjeve katastrofe smo prenesli brez velikega medijskega stresa (če izključimo vlečenje vlade za »tasladke«). Kaj se pa dogaja zdaj? Mediji so s svojim obskurnim, zaničljivim in (predvsem) pokvarjenim poročanjem dvignili na noge zmanipuliranan del Slovenije. Janšo so začeli napadati še preden je začel z delom. Ves čas ga sindikati in politiki izčrpavajo z obrobnimi problemi, Milan Kučan, Spomenka Hribar in France Bučar so kot v drugi puberteti. Toda, kar človeka najbolj razbesni (razžalosti), so kao naključni, spontani dogodki v našem vsakdanjem življenju. Spet so se prebudili določeni občani, ki po trgovinah, v gostinskih lokalih, frizerskih salonih, bencinskih servisih glasno provocirajo: »Res je kriza!«, »Ta Janša nas bo uničil!« »Ta država podpira cerkvene pedofile, namesto da bi skrbela za reveže!« … V svojo pokvarjeno raboto v značilnem slogu vpletejo nič hudega sluteče ljudi, ki čakajo v vrstah pred blagajnami in velikokrat nasedejo provokaciji in se s kakšno bedasto pripombo vklučijo v te bizarne diskusije. Iz vsega tega seveda lahko nastane samo velika godlja, toda prav to je bil cilj!
    Meni je povsem jasno, da gre za nekdanje udbovce, ki še vedno z velikim užitkom (ne za denar, ampak iz srca) opravljajo svojo nalogo. Niso pa daleč od resnice tudi tisti, ki pravijo, da Udba še obstaja.
    V omenjeni gostilniški debati sem hotel povedati naslednje: Nujna je revizija slovenske zgodovine, saj je pod nujno potrebno spremeniti učbenike, ki niso nič drugega kot etično-moralni kodeksi (če vsak življenjski trenutek izhajamo iz stališča, da je smisel življenja postati človek z veliko začetnico). Z novo zgodovino, ki bi temeljila na resnici, bi marsikaj postalo drugače in drugačno. Za Tita pa bi kvečjemu samo še molili.

    • Prepricana sem, da Udba se vedno obstoja, saj ta boj proti Jansi, Cerkvi itd. poteka zelo organizirano. Ta organizacija (cetudi nelegalna) se vedno crpa denar, zato pa se Kucan & Co. tako boji financnega nadzora in kadruje svoje preverjene ljudi na odlocilne polozaje. Narod pa – bolje, da nic ne recem, je prevec zalostno…

  4. Glede meje v Istri. Že Peter Kozler je leta 1849 in 1854 pisal, da poteka meja med slovenskim in hrvaškim narečjem po Dragonji. Da pa hrvaški Slovani v Istri govorijo podobno kot slovenski. Simon Rutar leta 1896 pravi, da je Dragonja približna meja med Slovenci in Hrvati, vendar je izjemno težko določiti pravo mejo, ker eno narečje prehaja v drugo.

    Slovenska narečja se prelivajo v hrvaška kot vsa slovanska. Določiti neke trde meje kjerkoli med Slovani isto kot med Germani in Romani je nemogoče. Dialekti se spreminjajo od vasi do vasi. Kakorkoli po vojni (1954 uradno) je na podlagi te Kozlerjeve meje nastala meja v Istri s tem, da so naknadno 1956 priključili še Sloveniji par vasi, ki jih je sicer Kozler štel kot hrvaške (Topolovec, Gradin, Sočerga), ker so upoštevali željo prebivalcev po priključitvi k Sloveniji. V teh treh vaseh so trdili, da so Slovenci, čeprav so pred vojno pod Avstrijo imeli šole v hrvaškem jeziku. Šteli so, da tu ljudje govorijo hrvaško. Kot sem pa že rekel je meja med slovenskim in hrvaškim jezikom kot meje med vsemi slovanskimi jeziki bolj fiktivna. Nikoder ne govorijo čisti standard jezik. Noben Slovenec ne Hrvat, Čeh Slovak, itd. ne govori standard jezik, ampak govori jezik svoje vasi. Narečja prehajajo. Na terenu se ne da reči, kje se neha govoriti slovensko, kje se začne hrvaško kot se ne da reči kje se konča, srbsko, kje začne bolgarsko. Kje konča polsko, kje začne slovaško.

  5. Sami kretenski filozofi stari cca. 15 let očitno. Edino to se strinjam da smo Slovenci gnil narod, če sploh smo narod. Kaj je to narod? Nabijem vas na K…ac z vašim modrovanjem vred. Samo čakate, da bo kdo rešo probleme za vas, če bi bli pa pri koritu bi pa bli isti, ne glede na politično opcijo. Problem je da ste vsi vkup gnili pa primitivni pa verjetno ste se komaj malo začeli zavedati, kako realen svet stoji. Jutri je lahko vojna pa pride en pa ti pištolo na glavo da pa te poči pa komu mar za tebe. Tu modrujete ko pa je treba biti vzgled z dejanji v vsakdanu pa ste verjetno prvi pri zajedlivosti, dirkanju od semaforja do semaforja, nasaditi sodelavca da boste napredovali ipd. Tu se začne, če hočemo kaj spremeniti ali pa ena avtoritativna oseba kot je Tito, ker ovce to ne bodo naredile in pobije to nemoralno golazen o kateri čivkate. Besede se hitro zgubijo v zraku in oni to vedo in tudi te forume prebirajo za njih določene osebe ki so plačane za to, pa vejo da smo slovenčeki mlahotiči pa da si dlje kot takšno “anonimno” javkanje tu gor ne upamo privoščit. Kolkokrat sem se za te pizde Slovenske postavo v firmah, ko pa je prišlo do soočenja pa so vsi izpuhteli pa sem po piskru dobil. jaz in večina Štajercev smo itak že za to da gremo drugam. Upam da bo kmalu prišla še kaka iniciativa. Da pod Habsburžani nismo nič veljali dvomim, ker je kar nekaj uglednih generalov blo tam slovencev in drugih ljudi. Med drugim tudi Rudi Maister, ki pa je mislo da smo dovolj zreli, dans pa se verjetno v grobu obrača. Ne vem kak me sploh zanese še na take strani pa komu se da še ubadat tu gor na spletu pa komentarje pisat, jebenti grem se raje z motorjem vozit.

  6. MEFISTO , DR. Pejovnik je bil najprej krščen šele potem je postal komunist . VEST ga verjetno kljuva in ugotovil , da ga je lomil skoraj celo življenje ! SAJ veš , krščanstvo dopušča in vspodbuja spreobrnitev, za to ni nikoli prepozno !

  7. Z nečim pa se ne strinjam z avtorico prispevka.

    V tistem delu, ko zapiše, da ne bi bilo nobene škode, če ne bi bilo več slovenskega naroda.

    Večkrat sem moral prebrati, ker sem mislil, da ne berem prav.

    K temu naj poudarim, da Tito ni imel rad slovenski narod, pa čeprav naj bi bil po svoji materi celo Slovenec.

    Vendar se mu to nikoli ni videlo, saj je:
    – ni spregovoril niti ene slovenske besede, ko je imel govore v Sloveniji
    – je škodoval Slovencem in delal v korist drugih narodov, kar je že omenila avtorica.

    V tistem delu, ko pravi, da ne bi bilo nič hudega

    • Vse bolj sem prepričan, da Tito ni tisti Joža iz Kumrovca. Tudi ameriški specialci so ugotovili, da v govoru ni uporabil ene samcate kajkavske besede zagorskega narečja in da ni spregovoril nobene slovenske besede, čeprav naj bi veliko let preživel v Sloveniji – to je z vidika lingvistike absolutno nemogoče.

Prijava

Za komentiranje se prijavite