Tito svetnik, 2. del

16

No, če je komunizem bil, kot je napisal Berdjaev, vera, mesijanstvo, potem  verjetno velja tudi obratno in sicer, da so tudi prvi kristjani nekako bili komunisti, kljub temu, da se jim o kakem Marxu ali Engelsu sploh ni svitalo. Mogoče zgleda paradoksalno, a kar sledi, govori prav v to smer.

Stari rimski zakonik je opredelil zasebno last brez posebnih omejitev. Lastnik je nad svojim imetjem razpolagal z največjo svobodo in ga je v nekaterih primerih imel tudi pravico zlorabljati. Sveti cerkveni očetje so se proti temu pojmovanju zasebne lasti odločno upirali. Sv. Bazilij ter sv. Hrizostom menita, da so zemeljske dobrine v glavnem skupne. Zasebni lastnik je samo upravitelj. Lahko uporabi zase samo tisto kar potrebuje, vse drugo mora biti pravilno deljeno med reveže. Če tega ne dela – nadaljuje sv. Bazilij – je podoben človeku, ki v ljudskem gledališču zaseda dve mesti, medtem ko drugi stoji pokonci. No, najbrž so za nekoga, ki je živel pod socializmom, take in podobne trditve bile vsakdanji kruh, a tedaj so – pred skoraj dvatisoč leti – gotovo zvenele bolj originalno. Vsekakor besede niso toliko pomembne, kolikor oseba in kontekstv katerem nastane neka trditev.

A vrnimo se v sedanjost. Tam, kjer je socializem zmagal, je seveda tudi prišel na oblast. Iz preganjene »vere« se je spremenil v vsiljeno »religijo« in se s tem polastil vseh njenih hib. Podobno kot se je v četrtem stoletju pripetilo krščanski veri. Goreča vera je seveda v marsikaterem primeru usahnila. Nekako bolj živa je ostala pri tistih, ki niso neposredno doživljali vsiljene »religije« na svoji koži, kot na primer dirigent Oskar Kjuder, ki je živel v Italiji. Za nekatere je ostala lep spomin, za druge sredstvo za kariero, za nekatere – tudi v zamejstvu – kokoš z zlatimi jajci in  za druge  najhujša mora, ki jo lahko brez dvoma primerjamo z grozo, ki jo je sodišče inkvizicije zbujalo v srednjem veku. V tem »religioznem« kontekstu  stavek »Tito je svetnik« zveni čisto logično.

No, jaz tega občutka nisem  imel nikoli. Ko sem bil majhen in smo hodili v gostilno čez mejo, mi je tisti portret, ki je visel skorajda v vsaki jedilnici, vedno zbujal neko togost, neko umetno spoštovanje, pomešano tudi z nedorečenim, potlačenim strahom. Včasih pa mi je prav zaradi vsega tega ozračja, s katerim je bil obdan, zbujal smeh. Velikokrat je bil ovit v zameglenem ozračju, v dimu, ki je puhtel iz cigaret raznih gostov. Včasih so ga preglasila vpitja pijancev. V glavnem ni izstopal, vedno je bil uglašen z ozračjem, ki ga je obdajal. V otroški fantaziji sem ga nekako asociral z govedino, mogoče tudi zaradi neke podzavestne povezave – ki je zelo pogosta pri otrocih – s hrano, ki sem jo običajno užival, ko smo hodili v gostilno čez mejo. No, v Indiji tudi tu jo imajo za sveto. Ampak to so samo slutnje, vtisi otroka, ki je živel v okolju, ki  na splošno ni bil naperjen proti tej osebnosti, mogoče celo nasprotno. Če pa mislimo »bolj trezno«, zakaj naj ne bil Tito svetnik? V liturgičnem koledarju najdemo svetnike, ki so se aktivno udeležili križarskih vojn. Zakaj ne bi bil tudi dikatator svetnik? Mogoče bodo nekega dne, če se bo sploh  še razpravljalo o socializmu, uvedli socialistični koledar in med drugimi bo tudi dan posvečen Titu: »sv. Josip Broz, eden izmed starih socialističnih očetov«. Naslednja slovenska prava levičarska stranka bi lahko to točko vključila v svoj program.

Foto: antik025

16 KOMENTARJI

  1. Treba je razlikovati med dvema skrajnostima:
    življenje v komuni in delanje za skupnost NA PROSTOVOLJNI, SVOBODNI ODLOČITVI
    in življenje v komunističnemu sistemu ( ki je prisilno, krade ustvarjalnim in daje lenim).

    A ni čudno, da so cerkveni očetje več ali manj zagovarjali občestvo, skupnost, deljenje in tudi sami živeli v samostanskih skupnostih ali kot puščavniki. Toda tudi tam so prišli do tega, da je potrebna avtoriteta, hkrati pa je vsak menih oz. puščavnik to skupnost lahko svobodno zapustil.

    Kaj pa vsi socialistični in komunistični sistemi? Šlo je zgolj za ugrabitev družbe, oblasti in kapitala, da je elita barab lahko z njimi na fevdalni način upravljala. Seveda ima elita tudi fevdalne dvorjane, ki zaradi ugodja ali opranih buč verjamejo v socializem. Vse socialistične ideje se začnejo: v imenu socialne pravičnosti bomo TE SOVRAŽNIKE ( psihopatska religija!!!) socializma pobili, tem, ki imajo preveč ( kdo si upa odločati koliko ima kdo!), bomo vzeli ( UKRADLI) in dali v DRŽAVNO blagajno in tako BOMO MI RAZDELJEVALI tistim, ki nimajo dovolj. Torej mafijska skupna skleda, nad katero bdi in odloča skupšina mafijskih razbojnikov.

    V katerem socialističnem sistemu se je zgodilo to, da so ga ustvarili tisti, ki so želeli živeti v komuni, ki so si našli svoj kos zemlje pod soncem, ki so delali svoja dela, ustvarjali dobiček, dohodek, prihodek in si vse to med seboj PROSTOVOLJNO DELILI in so pustili pri miru tiste, ljudi, ki se niso šli njihove igre.

    Ne, ravno obratno. Skupina lenuhov, delomrznežev, luzerjev, psihopatov je zgolj ugrabila družbo, ugrabila oblast in ves kapital družbe, z njim razbojniško slabo upravljala, vedno bolj zatirala delavce in družbo, da so le ti morali vedno več davkov plačevati, zaradi slabega dela te elite ( slabo vodenje in slaba organizacija, neposlovnost in neustvarjalnost) je vsaka socialistična družba bredla v VEDNO VEČJO REVŠČINO, vsaka socialistična družba pa je postajala vedno večje LEGLO LENUHOV, RAZVAJENCEV, cmeravcev, histeričnih kričačev “dejte nam več pravic”. Negativna selekcija pač opravi svoje. Vedno manj je takih, ki delajo več in bolje in ki kaj ustvarjajo. Če pa že so, pa so probali ta komunistični državni koncentracijski logor zapustiti in so emigrirali v ZDA, Nemčijo itd, kjer so bili kot delavci nekajkrat bolje plačani in nekaj 20 do 40% manj obdavčeni.

    Če prebereš Umberto Ecovo knjigo IME ROŽE, ti bo jasno, da je bilo v krščanstvu polno herezij, tudi takih komunističnih. Komunizem ni nič drugega naredil, kot da je uporabil vse zgodovinske vzorce Cerkve in jih ZLORABIL za prihod na oblast in da je zapeljal celotno družbo nazaj v FEVDALIZEM.

    Že ideja socializma in komunizma temelji na treh “vrednotah”, zapovedih:
    1. UBIJAJ
    2. KRADI, ROPAJ
    3. LAŽI, spreobračaj, zapeljuj, manipuliraj, blefiraj
    ki pa so za te psihopate v štartu opravičene ( zrelativizirane) ,ker so ljudje, ki jih izvajajo za njih BORCI za socialno PRAVIČNOST, heroji in svetniki.

    A vseeno je to zloraba imena svetnik, ki ga avtor ne pozna, kaj pomeni.
    Še en članek brez MERE. Talibanski.

  2. V odgovor na zanimiv članek ponovno plehko in paranoidno usajanje našega samouka, ki vedno bolj razkazuje svoj pasivno-agresiven karakter. Najprej nam razkrije, da je socializem/komunizem povratek v fevdalizem, zatem pa ugotavlja, da so že v srednjem veku obstajale “komunistične herezije” (kot dokaz nam navede knjigo zloglasnega levičarja, ki je sicer lep roman, a kljub avtorjevi razgledanosti daleč od zgodovinskega vira – takoj je na dlani, da naš Pavel o fevdalizmu ni še nikdar ničesar prebral), ki so herezije proč od fevdalizma, torej so komunizem, ki je hkrati fevdalizem, čeprav ni fevdalizem … Nič, namesto brbljarij Ayn Rand (ki nam servirajo prav tiste recepte, ki jih Pavelček očita socializmu) mu toplo priporočam študijo Marca Blocha o fevdalni družbi.
    Glede cmeravcev in histeričnih kričačev (in, dodajam, večnih nergačev) bi se pa – sodeč po prispevkih na teh straneh in lastnem blogu – moral pogledati v ogledalo. Da le ne bo počilo … 😉
    In glede psihopatov smo že večkrat pokazali, da je Pavlova uporaba kliničnega izraza povsem zgrešena, pa se je še vedno drži – kot pijanec plota. Žalostno. Some people are just … unteachable. 😉

  3. Res je, tov. Braunstein, Pavel se je zmotil, ko je socializem primerjal s fevdalizmom. Pri socializmu gre v bistvu za azijski produkcijski način.

  4. Gospod Adam,
    kakorkoli boste vaše misli obračali, obstajata dva dejstva:
    1) Komunizem je EU označila kot zločinski sistem tipa nacizem in svetovala, naj vse EU države sprejmejo to oznako, Le dve državi tega nista storili: Slovenija in Albanija.
    2) Tito je bil vojni zločinec, saj je bil vrhovni komandant povojnih pobojev – samo v Sloveniji je z priimkom in imenom dokazanih nekaj pod 100.000 umorjenih.

    Če boste sprejeli ta dva dejstva, potem vam pogled na Titovo sliko ne vzbujal primerjave s svetniki npr. Fračiškom iz Asizija. Ta svetnik ni imel nič, Tito pa cel kup luksuznih posestvi.

  5. Pavel mi je snel besede s konice jezika. V Apd 2,44-45 piše: “Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.” Moja prva misel, ko sem to prebral, je bila, da so bili zgodnji kristjani pravzaprav komunisti. Toda bistvena razlika med njimi in komunisti je bila v tem, da so se prvi prostovoljno odločili za tak način življenja, drugi pa so ga vsiljevali vsem in vsakomur. In že res, da je ideja socialne pravičnosti v Biliji zelo prisotna, toda hudič tiči v podrobnostih. V resnici socialna pravičnost kot nekaj objektivnega ne obstaja, obstajajo samo naše subjektivne predstave o tem, kaj naj bi bilo socialno pravično. Kdo odloča, kdaj je nekdo preveč bogat, kdo odloča, kakšna morajo biti plačna razmerja med različnimi poklici, kdo oceni, koliko je nekdo priden ali sposoben? V Bilji o tem skoraj nič ne piše, enostavno nimamo jasnih zunanjih meril za socialno pravičnosti. Izvirni greh komunistov je bil ta, da so v svoji prepotentnosti in nadutosti mislili, da vedo, kako mora izgledati socialno pravična družba, v resnici pa o tem niso imeli pojma.

  6. Samo “v Sloveniji je z priimkom in imenom dokazanih nekaj pod 100.000 umorjenih.” Prosim za navedbo vira, tovariš AlFe!

  7. Crkni Carlos, a bo vredu? Pa ti povej koliko jih je bilo, da bomo nehali mahati s tebi nesprejemljivimi zgodovinskimi podatki. To seveda ne boš, ker reagiraš kot papiga.

    Kteri vitez pa je ta Adam Seli, da ga Časnik takole objavlja? Takšne bedarije pa že dolgo nisem bral.

  8. Če se smem vmešati, gospod Contreras, naj ponovim svoj nedavni nasvet: oprite se na primarni in najzanesljivejši vir. To so pričevanja vaših starejših kompartijskih tovarišev in udbovski arhivi. Glede na vašo izpričano pravovernost, so vam slednji nemara dostopni 😉

  9. OD KOMUNISTOV
    (Lipold Ročički; psevdonim Antona Martina Slomška)

    1. Svet misli si zlo premetén,
    od vsih strani jako učén.
    Že vsak lenuh gospod če bit’,
    vsak potepuh strarino pit’.

    2. Kar pridni so pridelali
    se komunistam lastno zdi
    »Saj, pravijo, vsi bratci smo,
    kar gleštamo je vsih blagó.«

    3. »Kar si poerbal, tvoje ni,
    to sliši tud med vse ljudí.
    Kar ti v darilo si dobil,
    boš ravno tak med nas delíl.«

    4. »Tak vbožnih ljudi več ne bo,
    vsi lehko tak bogati so.
    Kar si prihraniš, pridobiš,
    zopet med druge razdeliš.«

    5. »Posestva tvojiga več ni
    kakor dozdaj pod klučami;
    razločna stanov več ne bo,«
    tak komunisti hočejo.

    6. Vsi so gospodje in gospé;
    kaj ‘z tiga bo, vsak lehko vé:
    kedar požerto vse blagó,
    po tim sromak tud vsaki bo.

    7. Lenuh ni sjal, tud nima žret’
    kar je pridelal priden kmet;
    pokaj bi potepuh zapil
    kar je gospod si pridobil?

    8. Mestlan, teržan dost’ truda ‘ma,
    ki rokodeli, barantá;
    naj vživa kar pridelal je,
    ne potepuh ki križam gre.

    9. Na kmete se znašajo,
    de tumpci z njim’ potegnejo;
    alj Bog je kmetu glavo dal,
    de bo goljfijo berš spoznal.

    10. Katolška véra nas učí
    de Bog talente razdelí,
    da en’mu dva, pa drug’mu pet,
    ne vsakmu en’ga, ne desét.

    11. O komunist, poberi se!
    Tvoj nauk slepá iz pekla je,
    ljubezin Bog od nas želí,
    ne pa oropati ljudí.
    Le pridno radi delajmo,
    in vbogim pa pomozimo;
    to nas uči keršanski nauk,
    to je srečnih ljudi opravk.

    Napisano v »Drobtinicah« za novo leto 1850 v Celovcu. Leto dni po
    Marxovem »Manifestu komunistične partije« v Londonu, februarja 1848, 19 let pred Leninovim rojstvom (22. 6. 1887), 68 let pred oktobrsko revolucijo (7. 11. 1917)«.

  10. Carlosa najbolj jezi, ker ga nihče ne jemlje resno. Sicer si je pa sam kriv, saj se na vsako pisanje odzove z njemu tipično norčavostjo.

    Pavel je čisto lepo povedal, kaj je komunizem, kje je skupen fevdalizmu in kje je kapitalizem najboljši.

    Drugače je pa glavna razlika med kristjani in komunisti ravno v tem. Kristjani so svoje premoženje dajali drugim, komunisti so pa tuje premoženje kradli zase.

  11. @Ančka: to ni bila samo včasih razlika, to je tudi danes razlika.
    Kristjan danes še vedno daje iz tega kar ustvari in kar mu komunistična država prisilno ukrade, še vedno iz tistega malo kar ostane, darujemo.
    Medtem, ko komunisti samo kradejo in ni konca njihovega brezmejnega pohlepa in njihove perverzne hinavščine kako so solidarni in strpni prav oni.

    @Banana: najlepša hvala za to Slomškovo pesmico s katero je dokazal, ne samo da je izredno logičen, izobražen, načitan, racionalen, in moder človek, prerok in celo svetnik, temveč je celo namignil, da vsak normalen človek in kmet z zdravo pametjo lahko razlikuje zakaj je komunizem na stoterih področjih ne samo slab, temveč tudi zločinski. O Slomšku imam sedaj izredno dobro mnenje in mislim, da si zasluži, da je svetnik.

    Ostali pa berite shamana na forumu Financ ( dobri so še dob, enfrice in še marsikateri liberalec). Logirajte se zastonj in berite izredne prispevke forumašev, ki imajo ogromno zdrave pameti, ki jo je v Sloveniji izredno malo.
    http://www.finance.si/forumi/?m=1219887&single

  12. Republike bivše Jugoslavije, med drugim tudi Slovenija, so zapuščina maršala Tita.
    Je morda katera teh republik dosegla uspeh, ki bi ga lahko zavidale druge evropske, pa tudi druge svetovne države? Ne! Žal so vse republike ostale nekje pri dnu lestvic s katerimi merijo uspešnost posameznih držav.
    Slovenija žal po dvajsetih letih samostojnosti želi s predsednikom Tuerkom in ostalo titovsko kamarilo stopiti na Titovo pot. Počasi iz meseca v mesec obuja in vzpostavlja titov režim, danes na predvečer Dneva mladosti so takšni napori najbolj vidni.
    Titova pot je propadla po 45 letih, pohodnikom po titovi poti v samostojni Sloveniji pa bo to uspelo mnogo hitreje, saj je Tito trasiral pot na tradicijah kapitalizma in je imel mnogo zalog, zlasti pa so tedaj bili še ljudje, ki so znali misliti, sedaj pa nam vladajo opranoglavci, ki se ne zavedajo svoje nevednosti.

  13. Niso vsi sanjači enaki. Vsak podjetnik je po eni strani sanjač, ki svojo idejo uresniči na trgu.

    “Sanjači” so le navadni lenuhi, ki sanjajo le kako bodo drugim ukradli in dali sebi.

Comments are closed.