Tito samodržec, klavec in tajkun

8
Hrvaška pomlad, ko je bil Tito še vedno nedotakljiv in nezamenljiv, ni uspela. Sanjam o socializmu z ljudskim obrazom je s preizkušeno stalinistično metodo sledil obračun z izdajalci socializma.

Josip Broz Tito je umrl (4. maja 1980) sam brez prijateljev, potem ko je odžagal vse svoje mogoče sovražnike. In te je videl povsod. Kljub temu je uspel za seboj pustiti kult osebnosti, ki ga nekateri častijo še po vseh teh letih.

Prebiram poročilo o predavanju zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki ga je imel 15. junija 2011 pod naslovom „Temelji samostojne Slovenije v obdobju delovanja Tita in njegovih sodelavcev“. Ne morem se znebiti vtisa, da gre pri Pirjevcu za namensko poliranje zgodovine, za hoteno zavajanje in neupoštevanje osnovnih civilizacijskih norm pri objektivnemu presojanju zgodovinske vloge nekega samodržca.

Pirjevec pravi, da smo Titu za samostojnost in neodvisnost lahko hvaležni. Pa bi mu morali biti res? Je zbir njegovih dejanj in odločitev tak, da je njegova vloga pozitivna? Je sploh mogoča taka vloga nekoga, ki se z ovajanjem sotovarišev povzpne na vrh jugoslovanske partije in potem na krvi in kosteh pobitih nasprotnikov ustvari socialistični geto in vlada z represijo in močno tajno policijo? Zelo dvomim?

Tito samodržec, klavec in tajkun

Danes smo tako občutljivi na državljanske pravice. Če nekdo brcne psa na cesti, kličemo policijo in zagovornike živali, če pa je dal nekdo brez sodnih procesov pobiti toliko nasprotnikov, je še vedno heroj? Kako je to mogoče? Smo Slovenci res totalitarno poškodovani?

Kako to, da smo tako občutljivi na veliko finančno razslojevanje, ko pa smo imeli ljubljenega vodjo, ki je imel v posesti več kot odstotek celotnega jugoslovanskega ozemlja? Smo pozabili, kako se je z Galebom prevažal po svetu in užival na Brionih? Je to vzor levičarske enakosti?

Pirjevčeva teza, da brez upora 1941 ne bi bilo osamosvojitve leta 1991, je smešna. Če bi bila želja komunistov osamosvojitev, bi jo lahko izvedli leta 1945. Pa je niso. Še več, razpustili so celo ti. „narodno vlado“, ki so jo sami ustanovili v Ajdovščini. Zakaj se je to zgodilo in kakšna je bila pri tem Titova vloga, na to vprašanje naj odgovori Jože Pirjevec. In patetično vpraševanje, ali bi slovenski narod sploh preživel burno 20. stoletje brez komunistov in Tita? Spraševanje v smislu kaj bi bilo, če bi bilo, še nikoli ni bilo konstruktivno, posebno ne za zgodovinarja. Zato mu lahko odgovorimo v njegovem duhu, da bi preživel. In to s precej manj žrtvami!

Žrtve morajo biti

Nedvomno pa lahko Pirjevcu pritrdimo, pri tezi, da so bili komunisti fanatični in nevarni. Celo tako, da so upor zunaj fronte, ki so jo sami obvladovali, enostavno prepovedali. Tudi Pirjevčeva misel, da  brez komunistov odpora sploh ne bi bilo, ni resna. Ob tem se je treba spomniti samo na Tigrovce, ki so se fašizmu upirali že davno pred komunisti in so 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici dejansko začeli z oboroženim uporom. Odpremo  lahko tudi knjigo Bermanov dosje Aleksandra Bajta, kjer je več kot dovolj podatkov o drugih skupinah, ki so se okupatorju upirale zunaj OF. Zanimivo, da jih večinoma niso uničili okupatorji, ampak partizani… In kdo je bil njihov vodja? Tito, ki mu moramo biti hvaležni?

Pirjevec postavlja tudi tezo, da bi Slovenci na morje gledali iz Nanosa, če ne bi bilo partizanov. To je spet eno od miselnih preigravanj, ki ne drži vode. Lahko ga tudi preoblikujemo. Slovenci bi brez Tita, lahko na morje gledali iz svojega balkona v Trstu, odkoder so se partizani morali umakniti. Če bi Trst osvobodila vojska, ki ne bi bila komunistična in potem tam ne bi izvajala čistk, bi tega pristaniškega mesta morda ne izgubili.

Spomenik ali opomnik?

S pojmoma farška zatohlost in zaplankani klerikalizem, o katerih nadalje govori Jože Pirjevec, je Tito res dobro opravil. O tem priča več kot 600 prikritih grobišč po vsej Sloveniji. O tem pričajo številni posamezniki in družine, ki so ostale brez družinskih članov in imetja, na robu preživetja in pravic. Njihove zgodbe spoznavamo v zadnjih letih. O tem posredno govori tudi Pirjevec, ko omenja temne plati Tita in njegove diktature. Jože Pirjevec se tukaj podaja na spolzek teren. Zanj je Tito heroj, vodja neuvrščenih, ki ga je poslušal ves svet, je pa tudi obsojanja vreden klavec, ki si je izmislil koncentracijsko taborišče na Golem otoku. Ali je mogoče deliti osebnost, da je nekdo do neke meje dober, od nje naprej pa slab? Bi lahko Tita primerjali z volkodlakom, ki se spremeni v zver, ko ga obsije luna, sicer pa je bil dober, heroj in človekoljub?

Osebe je vedno treba presojati celostno. Priljubljeni in uspešni človekoljub, ki v navalu besa ubije ženo, je kljub dobrim lastnostim še vedno zločinec. Zločincem pa se ne postavlja spomenikov, ampak se obžaluje njihova zavržena dejanja. Tega pa Pirjevec več ne zmore. On bi rad ločil Titovo dobro od slabega. Za dobro bi mu postavil spomenik, slabo pa bi opravičil z argumentom, da so bili na svetu še hujši od njega. Kam nas vodi tako sprenevedanje?

Josip Broz Tito je umrl sam brez prijateljev, ugotavlja Pirjevec ob koncu, potem ko je odžagal vse svoje mogoče sovražnike. In te je videl povsod. Kljub temu je uspel za seboj pustiti kult osebnosti, ki ga nekateri častijo še po vseh teh letih. Eden od Titovih zvestih apologetov je tudi zgodovinar Jože Pirjevec. Kljub vsemu, kar je zapisal v knjigi Tito in tovariši,  ostaja na njegovi liniji. Njegovi motivi pa ostajajo (povprečnemu bralcu) neznani.

8 KOMENTARJI

  1. Opažam, da je med levico in desnico največja težava terminologija. Torej kaj pomeni beseda Tito? Jaz bi se sam veliko natančneje izražal in bi zato potreboval vsaj dva termina: tito in Tito.

    Najprej ali bi svoji hčerki priporočil Tita za moža? Ne, nikakor. Kolikor jaz razumem pravo, je od bil v skladu z zakonodajo SFR Jugoslavije popolnoma legalno poročen vsaj z dvema ženskama. Ni se mu zdelo potrebno uradno se ločiti od mame Miše Broza … Popravite me, če se motim. In kako je že bilo s tisto Rusinjo, s katero je imel sina poznejšega uglednega vojaškega poveljnika? Se je vsaj tam uradno ločil?

    Po drugi strani pa (za razliko od večine komentatorjev tukaj) tita svoji hčerki bi priporočil. Kaj s tem hočem povedati? Tito smo uporabljali bolj kot ne za sopomenko za bratstvo jugoslovanskih narodov. Sam v to bratstvo verjamem in upam, da se bo obnovilo v okviru EU. Čakamo, da vse države pristopijo. Evropski mehanizmi bodo onemogočali korupcijske povezave in izkoriščanj (množina, šla so v vse mogoče smeri), bodo pa spodbujala utečena sodelovanja. Kaj še pomeni tito? Pomeni kvalitetno javno zdravstvo in šolstvo. Pa da ne bo pomote. Sam uporabljam zasebne zdravstvene storitve. Enako bi pri šolstvu, če bi imel skrbništvo za svojo hčerko. Mi pa veliko pomeni, da je državi organiziran kvaliteten javni sistem, katerega šibke točke potem dopolnjujemo z zasebnimi storitvami. In nikakor obratno.

    Tako številnim Primorcem Tito pomeni neverjetno vzdušje ob paroli: “Trst je naš” in ne Golega otoka.

    In še besedo dve o Golem otoku. V Bibiliji piše: “Moje je maščevanje”. Ne pričakujte, da bi povprečen Slovenec poznal in razumel ta citat. Veliko bolje razumemo termin karma. Kaj karma pomeni? Tisti, ki delajo slabo, dobijo slabo nazaj. Kako po mojem mnenju deluje karma? Če je nekdo slab človek, ni slab samo do mene. Jaz se mu “ne smem” maščevati, a, ker se bo enako obnašal še do drugih, ga bo nekdo čisto tretji v trenutku postavil na pravo mesto.

    Tako ne pričakujte od partizanskih otrok, da razumemo, katere krivice točno so se zgodile belogardistom. Nam brez težav prodaš, da se je bilo treba krvnikov, ki so krivi za dolgoživost okupacije, treba med pričakovanjem hladne vojne čim prej znebiti. A te iste krivice ukapiramo na primeru, ki se je zgodil nekaj let pozneje. Torej, če hočeš dedičem liberalnega samoupravnega socializma osemdesetih pojasniti, zakaj je Tito slab, nam pokažeš Goli otok. In samo mimogrede navžeš, da je podoben odnos imel leta 1945 ob množičnih obračunavanjih. Da tisto ni bilo nič novega. “Karma” tako vse postavi na svoje mesto.

    • Igor, dejstva so dejstva, propaganda je propaganda. Za zgodovino so relevantna dejstva, ne propaganda. Dejstva so: okoli 800 jih je dal pobiti, da se je povzpel na čelo Partije, okoli 600 000 (po navedbah Rankovića), da se je povzpel na čelo države in še nekaj sto, da se je obdržal na položaju. Po zaporih je bilo okoli 4 000 000 političnih zapornikov, kot spet pravi Ranković. Verjetno pa je bilo v resnici pobitih in zaprtih precej več. Da ne omenjam sistematičnega kršenja človekovih pravic, ropanja premoženja idr. Zločinec je zločinec. Temu ni mogoče uiti.

      Saj tudi Hitler ni bil samo slab. Gradil je avtoceste, v okupiranem Amsterdamu ali Rotterdamu je kot ljubitelj umetnosti ustanovil filharmonijo, ki še sedaj deluje, pa nihče ne misli, da je bil Hitler kaj drugega kot zločinec. Tudi Tito ni nič drugega. Igor, tudi sam izviram iz partizanske družine, toda dejstva so, kakršna so.

      • Vse kar si napisal Tine je res , bolj od resnice ! Dejstvo pa je , da je bil Kardelj
        oče vsega ,tudi zločinov ! Morili pa so pijani in drogirani mladci in psihopati !

    • OK, samo jaz hočem osvetliti drugi del zgodbe. V Mariboru številni starejši v družbi, v kateri si upajo, pojamrajo: “Ko je bil dolfek, je bil red”. Jaz pa tu hočem osvetliti, da dolfek ni isto kot Adolf. Ti starčki praviloma niso kandidati za izvajanje genocida nad begunci. Oni pogrešajo pravno državo.

      Osebno pa ne menim, da so državniki kot sta bila Hitler in Tito problem, ampak vlečem vzporednico od naturopatov (iz naravne higiene). Oni trdijo, da virusi sploh niso naši sovražniki. Da se virusi prekomerno namnožijo le na nezdravem terenu. In v nasprotju z virologijo širijo terenologijo, ko je naša odgovornost, da poskrbimo za zdravo telo. No enako menim, da sociopati sploh niso problem. Z nekim razlogom že celo človeško zgodovino 0,5% nima empatije. Oni tudi imajo svojo nalogo v naši družbi tako kot virusi – mrhovinarsko. Naša odgovornost je, da zgradimo družbo, v kateri se ne morejo povzpeti na vrh. V sedanji so tako v ekonomskem, vojaškem kot državniških vrhovih odločno prezastopani. Naša odgovornost je, da jih preusmerimo na vrhove, kjer je potrebno hitro hladno odločanje kot recimo v kirurgiji.

  2. Pozdravljam vstop g.Bartolja na sceno odkrivanja in ponavljanja Resnice
    o Komunistih Balkana in Slovenije in o Resnici z imenom NOB & VOS & OF Revolucije na slovenskem.
    Pirjvečeva vloga kot zgodovinarja je polovičarska in dialektično diktaturna in je sprenevedanje in je zakrivanje in je v fundamentu velika Laž, ki ima v zadnjih 30 letih 1.Republike Slovenije natanko sprogramirano plačansko vlogo.

    Pravzaprav, Pirjevec !? Kaj ni to oni Italijan, laška pokveka Pierazzi, slovenski nečastni človek?
    Italijane sovražno pomilujem od trenutka dalje, ko mi je stara mati povedala, kako so mojemu očetu in njegovi številni družini Italijani požgali bajto in jih obsodili na strahotne stvari.Knjigo se dan spisati.
    Od trenutka dalje, ko mi je še soproga in njen oče povedal podobno zgodbo, kako so njihovi družini požgali kompletno domačijo – tako je to bilo, ni bila samo hiša, bil je kozolec, skedenj, delavnice, šupa, pa kašča pa sušilnica za sadje- vsa Domovina v malem! Pa so jih potem gnali v taborišče smrti v Italijo, sosede na Rab od koder se niso vrnili ali stari ali otroci, njih so morali nositi, saj hoditi od strašanske lakote smrti niso niti mogli.
    Pa niso imeli kam, na požganino, kjer ni bilo ničesar. Pa so zmogli vseeno in so preživeli…
    In to…Zakaj?
    Ker je usrani Partizan, do kolen v krvi, slovenski Narodni heroj, pazite, heroj naroda Slovgencev, Stane Semič Daki iz varnega zavetja gozda zdrdral dolg rafal iz mitraljeza proti koloni Italijanov – niti enega krogla ni niti oplazila – in so zbežali. načrtno kakopak. Partizanska provokacija.
    Italijanska represalija, uničena vas, na smrt prestrašeni ljudje, vsi v taborišče, zadovoljni partizani, ker kakšen pa se je v srdu na Italijane njim pridružil mogoče …inj tako dalje ,Cirkus NOB OF Revolucije.
    Nekateri sosedje niso znali živeti iz nič , niso zmogli in so se s hriba za vedno umaknili v dolino k novim sosedom in nikoli niso obnovili svojega doma!
    Po “vojni” pa so boljševiški zmagovalci iz gozda sredi vasi, med nikoli obnovljenimi bajtami postavili spomenik kako0 so tukaj, na tem svetem m,estu, slavni Partizani sprejeli odprti frontalni boj z nadmočnim okupatorjem slovenske zemlje -in- nič o posledicah njihovega naklepnega zla !
    TO SO JIM NAREDILI ITALIJANI.Narod zavojevalcev, potomcev velikega usranega Rima, lovci na slovenska dekleta, kurji tatovi, nikakršni vojaki, strelci slovenskih talcev, pa ne samo v Ljubljani, največ po slovenskih vaseh in požigalci prelepih slovenskih vasi…in tako dalje…

    In neki Slovenec se gre tem fašistoidnim komunističnim morilcem priklanjati in lizati in karierno klanjati in sliniti s SAMOPOTUJČEVANJEM ?
    Pirjevec v Pierazzi in nazaj v Pirjevec in igrati usrano vlogo, ki jo morajo Jožeti Bartolji Slovenije celo upoštevati in navajati, če hočejo utemeljevati pred ljudstvom Božjo Resnico ?

    Dajmo nehati s temi izdajalci in veleizdajalci, in Pirjevci in Kučani, in Roterji in podobni nesrečniki in ne objavljajmo jih, ignorirajmo njihovo hudičevo poslanstvo ljudskih veleizdajalskih kukavic, če se le da. Vsaj spoštovanja jim ne dajmo, povejmo glasno kdo v resnici so, potem jih citirajmo, kajti sram naj jih bo in naj ponikne spomin nanje v globine.

Comments are closed.